Peter Wostner: Ne naredimo napake iz leta 91

Krizo moramo izkoristiti za razvojno in digitalno preobrazbo. Poziv za pomoč otrokom, ki potrebujejo računalnike.
Fotografija: Ne ponavljamo napak, pripravimo se na jutri. 
Odpri galerijo
Ne ponavljamo napak, pripravimo se na jutri. 

»Ne ponovimo napake, ki smo jo naredili ob krizi '91, ko so podjetja, v interesu kratkoročnega preživetja, ukinila razvojne oddelke in aktivnosti,« opozarja dr. Peter Wostner, zaposlen sicer na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj.

Po njegovem osebnem prepričanju bi morali krizo izkoristiti za razvojno in še posebej digitalno preobrazbo. V ta namen bi morali ukrepom, ki so preživitveno naravnani, dodati še ukrepe, ki so razvojno naravnani. »Le na ta način bomo bolj pripravljeni za nov zagon, ki bo slej kot prej prišel, hkrati pa bomo tudi bolj odporni na spremembe. Jutrišnji povratek k normalnemu bo seveda drugačen kot je bil, a bo zagotovo temeljil na digitalnih rešitvah in znanju.«

Kaj konkretno bi lahko naredili? Wostner predlaga:

Na področju raziskav, razvoja in inovacij:

a. Davčna olajšava za raziskave in razvoj se spremeni na dva način in sicer,
  • da podjetja z izgubo dobijo celoten ali določen del svojih vlaganj plačanih (kot ima to že vzpostavljeno Združeno kraljestvo), pri čemer se intenzivnost pomoči lahko diferencira po velikosti podjetja ter
  •  dodatnih X% olajšave lahko MSPji (in mid-cap podjetja) porabijo za izvedbo raziskav pri institucijah znanja, kar plača država.
b.      Zažene se nov cikel podpor za RRI, še posebej razpisa za investicijske programe in projekte na ravni TRL3-6, pa tudi TRL6-9 (s poenostavitvami).

c.      Program mladih raziskovalcev, obstoječi in tisti za gospodarstvo, se iz sedanjih 150-200, dvigne na preko 400.

d.      Nemudoma se da zelena luč za gradnjo Strojne fakultete ter Centra novih tehnologij (IJS), kar se kasneje lahko celo povrne iz BICC instrumenta EU, hkrati pa se z UniMb začne pripravljati celovita investicija v Innovum, kar se bo po letu 2021 lahko financiralo iz kohezijskih sredstev. Tako bistveno okrepimo osnovo svojega znanja, hkrati pa tudi kratkoročno spodbudimo investicijsko aktivnost. Takoj se tudi podpre investicije v raziskovalne pilotne centre z neposrednim sodelovanjem podjetij kot so že pripravljeni na področju lahkih kovin, kompozitov in podobno.

e.      SPIRIT, ARRS, SID banka ter SPS vzpostavijo inovacijski sklad s poudarkom na zagotavljanju lastniškega financiranja in spodbujanju prebojnih inovacij.



Na področju podjetništva, avtomatizacije in uvajanja pametnih tovarn:

a.      Da se izkoristi čas ko podjetja stojijo, država poveča vavčerje ter spodbude za digitalno transformacijo (razpisa MGRT / SPS) vključno z inovacijskim vavčerjem (za mikro in MSP, pa tudi raziskovalce, za preverbo koncepta za razvoj novih produktov, procesov, poslovnih modelov) ter podporo za uvajanje digitalnih in trajnostnih poslovnih modelov, da bodo vsi dobili, tudi podjetja iz Zahodne Slovenije. Hkrati se poenostavijo predpogoji za dostop do teh spodbud.

b.      Nemudoma se pristopi k vzpostavitvi demo centra za pametne tovarne, kjer zelo zamujamo.

Podjetja potrebujejo dodatke za usposabljanje kadrov.
Podjetja potrebujejo dodatke za usposabljanje kadrov.


c.      Spodbuditi podjetja, da delajo na uvajanju design thinkinga in s tem povezanih rešitev - razpis Ministrstva za kulturo v sodelovanju s Centrom za kreativnost. Na ta način podjetja izboljšajo procese, pridejo do novih produktov, hkrati pa je to lahko pomembna spodbuda za kreativni sektor, ki bo sedaj izjemno na udaru.

Na področju kadrov se poleg nadomeščanja stroškov plač, podjetjem dodeli še dodatek za njihovo usposabljanje. Za vse tiste, ki so med najboljšimi in bodo vodila razvoj kot tudi tistih, katerih delovna mesta bodo v naslednjih letih zaradi avtomatizacije ogrožena.



Digitalizacija družbe: preko MJU se izvede javno zasebno partnerstvo tako, da se vsem, ki si tega ne morejo privoščiti, zagotovi računalnik z dostopom do interneta. Navedeno še posebej pomembno za družine z otroki, da bodo lahko enakovredno sodelovali v učnem procesu, hkrati pa omogočili staršem, da »normalno« opravljajo delo od doma.

Če lahko donirate računalniško opremo za otroke, ki je nimajo, se javite na naslov andreja.lampe@gzs.si.
Če lahko donirate računalniško opremo za otroke, ki je nimajo, se javite na naslov andreja.lampe@gzs.si.


Vzporedno naj se v okviru izobraževalnega sistema pristopi k večjemu eksperimentiranju tako, da se odpre učni proces za alternativne pristope, npr. z uporabo virtualnih učilnic, razvoj katerih podpore MIZŠ, delno tudi preko obstoječih mehanizmov spodbujanja podjetnosti in inovativnosti v izobraževalnem sistemu (ki se izvaja preko Evropskega socialnega sklada), a tudi v sodelovanju z nevladnim in zasebnim sektorjem. Nevladni sektor potem tudi prevzame vlogo digitalnega opolnomočenja delov družbe, ki to potrebujejo, s čimer ne dosežemo le preživetja, ampak tudi razvojno aktivacijo nevladnega sektorja.



Vlada je ukinila digitalne vavčerje, sicer začasno, ampak vseeno, kakšen je vaš komentar na to?


Ne samo digitalne vavčerje, pač pa tudi nekatere druge razpise, kot so npr. spodbude za digitalno transformacijo. Ni dvoma, da je sedaj vlada pod orjaškim pritiskom izpeljati celo serijo ukrepov, kar je gotovo finančni in morda se bolj administrativen problem. Toda, ravno sedaj je čas, ko je se bolj pomembno, da se podpre digitalizacija podjetniškega sektorja, pa tudi raziskave in razvoj. Ne samo zato, da bodo podjetja konkurenčnejša (in da se torej izognemo scenariju leta 1991), ampak tudi zato, da jih bo čim več lahko poslovalo, če se bo kriza vlekla in se toliko bolj, če bo treba npr. večkrat v karanteno. Ob tem seveda digitalizacija pomeni tudi razvoj novih produktov, poslovnih modelov, preusmeritev k večji prodaji na znanju temelječih storitev in podobno. Zato je sedaj čas, da vlagamo v ljudi, v digitalno preobrazbo, da razvijamo nove produkte primerne za jutrišnje novo normalno stanje, ki bo gotovo precej drugačno od včerajšnjega. Temu se morajo, v smislu kaj in kako prodajajo, prilagoditi tudi podjetja. Reševanje podjetniškega sektorja je po mojem mnenju nujno izkoristiti kot priložnost za vlaganja in preobrazbo, kar nam bo tudi povečalo kredibilnost pri financiranju države. Preklicevanje odpiranj že obstoječih razpisov je zato korak v napačni smeri, treba bi jih bilo okrepiti, razširiti upravičence in jih drastično poenostaviti, tako za upravičence kot za administracijo. Pa četudi bomo imeli kasneje kakšno težavo več.

dr. Peter Wostner
dr. Peter Wostner


Kakšno je stanje internetne infrastrukture v Sloveniji?

Primerjalno na druge države niti ne slabo, vendar pa se ravno v taksnih situacijah kot je sedanja karantena lepo pokaze, kako je “povprečno stanje” v Sloveniji bore slaba tolažba za tiste, ki se nimajo (ustrezno hitrega in stabilnega) dostopa. S poskokom dela od doma je seveda internetni dostop treba zagotoviti vsem (projekt Rune naj bi sicer, če sem pravilno obveščen, tukaj naredil pomemben premik na sivih lisah) cim prej. Nujno je treba zagotoviti dostop in računalnike tudi otrokom iz socialno ogroženih družin. Hkrati je z vidika infrastrukture treba nemudoma več pozornosti nameniti npr. internetni varnosti.


Kako bi v tem času lahko poskrbeli za digitalni razvoj Slovenije in podjetji v povezavi s pametnimi tovarnami?

Imamo ekipe, ki vedo in znajo uvajati pametne tovarne, kjer sicer Slovenija zaostaja, a imajo trenutno omejene kapacitete. Prav tako bi lahko z dodatno kapaciteto dodatno spodbudili razvoj in uporabo domačih tehnologij in rešitev. A z vsem tem se mora nekdo ukvarjati: to bi morala biti funkcija demo centra za pametne tovarne, kjer bi se rešitve demonstrirale, predvsem pa bi v tem centru imeli ekipe, ki bi po podjetjih uvajale tovrstne rešitve. Gre za najkrajšo pot k hitremu dvigu produktivnosti, ki je bil ključen že pred krizo, sedaj pa se toliko bolj. Pri tem  ne pozabimo, da tukaj ne gre le za učinek digitalizacije, ampak tovrstne podpore dobesedno ohranjajo zaposlenost ključnega kadra, ki dela na krepitvi konkurenčnosti za jutri. Na ta način pridobijo vsi, zato bi drzava morala ne samo zagotoviti sredstva, ampak tudi zagotoviti administrativno kapaciteto, ki jo je treba  upoštevati pri načrtovanju ukrepov, na kar tudi opozarja npr. The Economist, ki pravi, da naj se pomoč podjetjem za preživetje dodeljuje preko bančnega sistema, ker bo sicer administracija problem. In če se bo, bo več kapacitete na razpolago za razvojni del.
 
***

Pomoč otrokom

 
Poziv podjetjem in posameznikom, da pomagajo zagotoviti dostop do spleta in računalniške opreme za šolanje prek spleta učencem, ki te možnosti nimajo.
 
 
V dneh, ko šolanje poteka prek spleta, je posebej skrb vzbujajoče, da številni slovenski učenci nimajo dostopa do računalnika in spleta. Uvedba pouka na daljavo pri družinah povzroča najrazličnejše zadrege in stiske. Ena najbolj očitnih je po podatkih Pedagoškega inštituta, tudi, da številne slovenske družine nimajo ne dostopa do spleta ne računalnika. Skupina RINOS in Pedagoški inštituta opozarjata, da šolanje na daljavo lahko še poglobi že izražene neenakosti med učenci, zlasti v primeru, če šole za učence, ki iz različnih razlogov težje dostopajo do znanja, ne bodo zagotovile opreme, ki jo potrebujejo za izobraževanje na daljavo.
 
 Združenje za informatiko in telekomunikacije pri GZS poziva podjetja, naše uredništvo pa tudi vse ostale deležnike, da pomagajo zagotoviti dostop do spleta in računalniške opreme za šolanje prek spleta učencem, ki te možnosti nimajo v obliki donacij opreme, naročnin ali finančnih sredstev:
  •  Naročnine za mobilni internet za namene šolanja na daljavo za čas trajanja šolanja na daljavo
  • Tablic in računalnikov za šolanja na daljavo
  •  Finančnih sredstev za nakup
Veseli bomo vaše digitalne solidarnosti tudi do otrok, ki jim boste tako omogočili vključevanje v pouk na daljavo. Pridobljena oprema in naročnine bo posredovana pomoči potrebnim preko ravnateljev in MIZŠ, ki imajo pregled nad potrebami. V kolikor se boste strinjali, bo vaše podjetje navedeno na seznamu donatorjev.


Vsi, ki ste pripravljeni pomagati, pošljite pobudo na naslov andreja.lampe@gzs.si.

Več iz rubrike