Marjan Trobiš: Socialna bomba bo (lahko) večja kot med finančno krizo leta 2008
Vsak podjetnik mora z veliko spretnosti in modrosti voditi finance, da bomo prebrodili to krizo.
Odpri galerijo
Boxmark
Pred slabim letom smo v Svetu kapitala o podjetju iz Kidričevega Boxmark Leather, ki ga Trobiš vodi, zapisali, da je to podjetje, ki s z več kot 1800 zaposlenimi izdeluje sedežne prevleke za najprestižnejše avtomobilske blagovne znamke kot so Audi, Mercedes, VW, Porsche, Ford, GM/Opel, Ferarri, Lamborghini, Bugatti ipd. in tudi za letalsko in pomorsko industrijo in druge proizvajalce avtomobilov. Marjan Trobiš je tudi predsednik Združenja delodajalcev Slovenije.
Danes, v času enega najhujših svetovnih pretresov, ki jih povzroča pandemija zaradi koronavirusa, bomo z vso drznostjo zapisali, da je Boxmark Leather podjetje, ki bo kljub zaprtju proizvodnje, prav gotovo iz te krize izšlo kot zmagovalec.
Prvi argument za to se skriva v tem, da to podjetje vodi Marjan Trobiš, ki si je več kot 30 let izkušnje nabiral v strogo disciplinirani in razvojno napredni nemški družbi in s svojim znanjem iz vodenja podjetje Boxmark Leather takoj po prihodu potegnil iz rdečih številk, ki so bile posledice recesije v letu 2008; in drug argument je ta, da so se v podjetju nesebično odzvali na klic države oziroma klic na pomoč svojih sodržavljanov.
V podjetju iz Kidričevega so pretekli teden, kot je dejal Marjan Trobiš za Svet kapitala, že ustavili proizvodnjo, zaprli vrata podjetja, a obenem začeli z izdelavo zaščitnih mask za potrebe države. "Trenutno so največje potrebe po zaščiti, torej po zaščitnih maskah, saj imamo na tisoče ljudi, ki jih morajo zaradi preventivno nositi med opravljanjem dela. Vsaka država ščiti svoje interese in ne dovoljuje izvoza teh izdelkov, zato smo se odločili stopiti na pomoč državi," je dejal Trobiš in na vprašanje, ali je proizvodnja zaščitnih mask, ki so nujne za vse države na svetu, morebiti nova tržna niša, odgovarja, da »bomo maske proizvajali le za državo, ki smo ji ponudili brezplačno pomoč, ne pa tudi za trg, čeravno vsak dan iz tujine dobimo nešteto klicev. Osredotočili smo se predvsem na popolnitev državnih blagovnih rezerv z zaščitno opremo.«
Kot pravi Trobiš, se izdelava zaščitnih mask, ki vsekakor za podjetje predstavlja novo dejavnost in posledično nove stroške, ne izplača: »Pri tem delu ne gledamo na ekonomski učinek, ampak na učinke, ki ga bo prinesel na zaščito državljanov. V pogovoru s predstavniki države, se nismo pogovarjali o ceni, ampak o možnosti za izvedbo. Torej, ekonomski učinek je bil potisnjen na stranski tir. Torej, država nam ne bo ničesar financirala; Podjetje daje brezplačno na razpolago stavbo, opremo, stroje, le delo oziroma plače in morebitno stimulacijo vseh požrtvovalnih zaposlenih bo krila država.«
Ideja se je porodila preprosto iz potrebe države, državljanov in njihovo varnosti ter zdravja, saj je lahko pomanjkanje zaščitnih mask prava katastrofa. Zato jih izdelujejo vsak dan v dveh izmenah v strogo nadzorovanih delovnih procesih, kjer zaposleni med seboj držijo distanco petih metrov, imajo načrtovane odmore za malico in navodila o preventivnem ravnanju. Delo ne predstavlja težave, ni negodovanja v tovarni, saj se vsi zavedajo, da delajo v dobro družbe. Trobiš je dejal, da je bil odziv zaposlenih v podjetju na to pobudo neverjeten. »Presenečen sem in ponosen ter seveda hvaležen, da se je na mojo prošnjo odzvalo 99% zaposlenih. Kljub temu, da je podjetje zaprlo svoja vrata. Naši zaposleni so prišli pomagat Sloveniji!«
1 Celotno gospodarstvo, politika, družba zavedati, da je veliko lažje proizvodnjo ustaviti, kot pa jo spet zagnati, saj je celotna dobaviteljska veriga v tem hipu v velikanskem ekonomskem krču. To bo velik izziv kot je za vodstva slovenskih podjetij velikanski izziv upravljanje finančnega toka v času, ko je prodaja popolnoma zaustavljena.
2 Vsak podjetnik mora z veliko spretnosti in modrosti voditi finance, da bomo prebrodili to krizo, pri kateri bo ključno vlogo odigrala tudi država.
3 Lahko nas doleti socialna bomba, če se bodo v tej negotovosti podjetniki odločali odpuščati. Slednje bi se zdelo bolj racionalno z zornega kota podjetnika, saj nihče ne ve, kakšna realnost nas čaka, ko preneha faza čakanja. Namreč, poslovanje bo po krizi takšno kot je bilo pred krizo, lahko bo pa bistveno manjše. Slednji scenarij je bolj realen in ogrožajoč za podjetje. V tem oziru bi se morali zgledovati po Avstriji, ki je v času epidemije že trikrat spremenila oziroma prilagodila zakon. V tem hipu tam velja zakon, ki obenem ščiti delavce, razbremenjuje delodajalce, ki imajo možnost odločitve, ali bodo določenega delavca odpustili in ga spet povabili v svoje podjetje po izboljšanju tržnih razmer ali pa ga obdržali.
4 Že napoved recesije je zadala udarec mnogim podjetjem. A ta udarec zaradi koronavirusa je mnogo hujši. V Nemčiji so množična odpuščanja. Zato menim, da se nam lahko zgodi stopnja brezposelnosti, ki bo lahko tudi dvomestna.
5 Država bi morala izdatno pomagati gospodarstvu prebroditi težke čase. V dugih državah govorijo o večmilijardnih finančnih injekcijah. To je dobro, da zadržimo delavce v podjetju, kajti sicer bodo breme države. In smo v negativni spirali večkratnih izgub na več ravneh.
1. 93 odstotkov gospodarskih subjektov pri nas ima resne težave v poslovanju zaradi zmanjšanega povpraševanja tako na domačem trgu kot iz tujine, sprejetih ukrepov vlade, pretrganih dobaviteljskih verig.
2. Gospodarstvo potrebuje paket v vrednosti od dveh do štirih milijard evrov, da bi se preprečila globoka gospodarska in socialna kriza.
3. Kar 40 odstotkov podjetij ocenjuje, da se bo zaradi motenj v poslovanju zaradi koronavirusa prihodek v marcu zmanjšal za več kot 70 odstotkov, 18 odstotkov jih meni, da se bo znižal za vsaj 50 odstotkov, 18 odstotkov pa, da se bo prodaja v marcu znižala za vsaj 30 odstotkov.
4. Več kot polovica anketirancev pričakuje zmanjšan obseg poslovanja za tri do šest mesecev, kar 32 odstotkov pa jih meni, da bo takšen obseg poslovanja trajal več kot šest mesecev.
Vzroki za zmanjšan obseg :
1. zmanjšano povpraševanje na domačem trgu,
2. ukrepi vlade, povezani s prepovedjo prodaje proizvodov in storitev neposredno potrošnikom, omejitvami javnega prevoza, zapiranjem šol, vrtcev ...
3. Omejitev v drugih državah (karantena, obvezna izolacija, omejitve ali prepoved prehoda mej fizičnih oseb).
4. Zmanjšanega povpraševanja iz tujine.
Pričakovanja gospodarstva:
1. Država bi morala v celoti pokriti strošek dela za zaposlene na čakanju
2. odlog plačila davčnih obveznosti,
3. uvesti ukrepe na finančnem trgu za zagotovitev ustrezne likvidnosti
4. uvesti ukrepe na trgu dela za čakanje in skrajšani delovni čas
5. uvesti ukrepe za večjo fleksibilnost na trgu dela (premeščanje, koriščenje ur, dopusti) ipd.
Marjan Trobiš
Danes, v času enega najhujših svetovnih pretresov, ki jih povzroča pandemija zaradi koronavirusa, bomo z vso drznostjo zapisali, da je Boxmark Leather podjetje, ki bo kljub zaprtju proizvodnje, prav gotovo iz te krize izšlo kot zmagovalec.
Prvi argument za to se skriva v tem, da to podjetje vodi Marjan Trobiš, ki si je več kot 30 let izkušnje nabiral v strogo disciplinirani in razvojno napredni nemški družbi in s svojim znanjem iz vodenja podjetje Boxmark Leather takoj po prihodu potegnil iz rdečih številk, ki so bile posledice recesije v letu 2008; in drug argument je ta, da so se v podjetju nesebično odzvali na klic države oziroma klic na pomoč svojih sodržavljanov.
Boxmark
V podjetju iz Kidričevega so pretekli teden, kot je dejal Marjan Trobiš za Svet kapitala, že ustavili proizvodnjo, zaprli vrata podjetja, a obenem začeli z izdelavo zaščitnih mask za potrebe države. "Trenutno so največje potrebe po zaščiti, torej po zaščitnih maskah, saj imamo na tisoče ljudi, ki jih morajo zaradi preventivno nositi med opravljanjem dela. Vsaka država ščiti svoje interese in ne dovoljuje izvoza teh izdelkov, zato smo se odločili stopiti na pomoč državi," je dejal Trobiš in na vprašanje, ali je proizvodnja zaščitnih mask, ki so nujne za vse države na svetu, morebiti nova tržna niša, odgovarja, da »bomo maske proizvajali le za državo, ki smo ji ponudili brezplačno pomoč, ne pa tudi za trg, čeravno vsak dan iz tujine dobimo nešteto klicev. Osredotočili smo se predvsem na popolnitev državnih blagovnih rezerv z zaščitno opremo.«
Proizvodnja v podjetju Boxmark.
Naše delo je družbeno angažirano, brez "računice"
Kot pravi Trobiš, se izdelava zaščitnih mask, ki vsekakor za podjetje predstavlja novo dejavnost in posledično nove stroške, ne izplača: »Pri tem delu ne gledamo na ekonomski učinek, ampak na učinke, ki ga bo prinesel na zaščito državljanov. V pogovoru s predstavniki države, se nismo pogovarjali o ceni, ampak o možnosti za izvedbo. Torej, ekonomski učinek je bil potisnjen na stranski tir. Torej, država nam ne bo ničesar financirala; Podjetje daje brezplačno na razpolago stavbo, opremo, stroje, le delo oziroma plače in morebitno stimulacijo vseh požrtvovalnih zaposlenih bo krila država.«
"Naši zaposleni pomagajo Sloveniji"
Ideja se je porodila preprosto iz potrebe države, državljanov in njihovo varnosti ter zdravja, saj je lahko pomanjkanje zaščitnih mask prava katastrofa. Zato jih izdelujejo vsak dan v dveh izmenah v strogo nadzorovanih delovnih procesih, kjer zaposleni med seboj držijo distanco petih metrov, imajo načrtovane odmore za malico in navodila o preventivnem ravnanju. Delo ne predstavlja težave, ni negodovanja v tovarni, saj se vsi zavedajo, da delajo v dobro družbe. Trobiš je dejal, da je bil odziv zaposlenih v podjetju na to pobudo neverjeten. »Presenečen sem in ponosen ter seveda hvaležen, da se je na mojo prošnjo odzvalo 99% zaposlenih. Kljub temu, da je podjetje zaprlo svoja vrata. Naši zaposleni so prišli pomagat Sloveniji!«Predsednik uprave Boxmarka Leather Marjan Trobiš je kot predsednik Združenja delodajalcev Slovenije nanizal nekaj dejstev, ki bi jih morali upoštevati predstavniki slovenske vlade:
1 Celotno gospodarstvo, politika, družba zavedati, da je veliko lažje proizvodnjo ustaviti, kot pa jo spet zagnati, saj je celotna dobaviteljska veriga v tem hipu v velikanskem ekonomskem krču. To bo velik izziv kot je za vodstva slovenskih podjetij velikanski izziv upravljanje finančnega toka v času, ko je prodaja popolnoma zaustavljena.
2 Vsak podjetnik mora z veliko spretnosti in modrosti voditi finance, da bomo prebrodili to krizo, pri kateri bo ključno vlogo odigrala tudi država.
3 Lahko nas doleti socialna bomba, če se bodo v tej negotovosti podjetniki odločali odpuščati. Slednje bi se zdelo bolj racionalno z zornega kota podjetnika, saj nihče ne ve, kakšna realnost nas čaka, ko preneha faza čakanja. Namreč, poslovanje bo po krizi takšno kot je bilo pred krizo, lahko bo pa bistveno manjše. Slednji scenarij je bolj realen in ogrožajoč za podjetje. V tem oziru bi se morali zgledovati po Avstriji, ki je v času epidemije že trikrat spremenila oziroma prilagodila zakon. V tem hipu tam velja zakon, ki obenem ščiti delavce, razbremenjuje delodajalce, ki imajo možnost odločitve, ali bodo določenega delavca odpustili in ga spet povabili v svoje podjetje po izboljšanju tržnih razmer ali pa ga obdržali.
4 Že napoved recesije je zadala udarec mnogim podjetjem. A ta udarec zaradi koronavirusa je mnogo hujši. V Nemčiji so množična odpuščanja. Zato menim, da se nam lahko zgodi stopnja brezposelnosti, ki bo lahko tudi dvomestna.
5 Država bi morala izdatno pomagati gospodarstvu prebroditi težke čase. V dugih državah govorijo o večmilijardnih finančnih injekcijah. To je dobro, da zadržimo delavce v podjetju, kajti sicer bodo breme države. In smo v negativni spirali večkratnih izgub na več ravneh.
INFO (vir: GZS)
Stanje1. 93 odstotkov gospodarskih subjektov pri nas ima resne težave v poslovanju zaradi zmanjšanega povpraševanja tako na domačem trgu kot iz tujine, sprejetih ukrepov vlade, pretrganih dobaviteljskih verig.
2. Gospodarstvo potrebuje paket v vrednosti od dveh do štirih milijard evrov, da bi se preprečila globoka gospodarska in socialna kriza.
3. Kar 40 odstotkov podjetij ocenjuje, da se bo zaradi motenj v poslovanju zaradi koronavirusa prihodek v marcu zmanjšal za več kot 70 odstotkov, 18 odstotkov jih meni, da se bo znižal za vsaj 50 odstotkov, 18 odstotkov pa, da se bo prodaja v marcu znižala za vsaj 30 odstotkov.
4. Več kot polovica anketirancev pričakuje zmanjšan obseg poslovanja za tri do šest mesecev, kar 32 odstotkov pa jih meni, da bo takšen obseg poslovanja trajal več kot šest mesecev.
Vzroki za zmanjšan obseg :
1. zmanjšano povpraševanje na domačem trgu,
2. ukrepi vlade, povezani s prepovedjo prodaje proizvodov in storitev neposredno potrošnikom, omejitvami javnega prevoza, zapiranjem šol, vrtcev ...
3. Omejitev v drugih državah (karantena, obvezna izolacija, omejitve ali prepoved prehoda mej fizičnih oseb).
4. Zmanjšanega povpraševanja iz tujine.
Pričakovanja gospodarstva:
1. Država bi morala v celoti pokriti strošek dela za zaposlene na čakanju
2. odlog plačila davčnih obveznosti,
3. uvesti ukrepe na finančnem trgu za zagotovitev ustrezne likvidnosti
4. uvesti ukrepe na trgu dela za čakanje in skrajšani delovni čas
5. uvesti ukrepe za večjo fleksibilnost na trgu dela (premeščanje, koriščenje ur, dopusti) ipd.
Več iz rubrike
Brez omrežij ne bo niti vetrnic in sončnih elektrarn
Elektrodistributerji nimajo niti dovolj denarja niti kadrov za zeleni prehod, pravijo poznavalci.
Bogate podpore obnovljivim virom ne prepričajo vseh
Milijoni bodo šli v spodbude za vetrnice in sončne elektrarne, a to naj bo tam, kjer je omrežje.
