EY-Parthenon z nasveti za podjetja: Pravila igre se spreminjajo

EY-Parthenon je vodilno globalno strateško svetovalno podjetje s poudarkom na svetovanju na področju strategije rasti, optimizacije poslovanja in svetovanja na področju transakcij. Pod okriljem EY-Parthenon deluje več kot 3000 strokovnjakov na vseh kontinentih sveta. V Sloveniji ima podjetje svoj sedež v Ljubljani.
 
Na vprašanja odgovarja Domen Zadravec vodilni partner za Srednjo Evropo pri podjetju EY-Parthenon.
 
 

Kakšne ukrepe naj podjetja sprejmejo, da lahko vsak deloma ublažijo negativne posledice, ki jih kriza koronavirusa povzroča v njihovem poslovanju?
 

Učinki in posledice, ki bodo nastali zaradi krize COVID-19, so za podjetja in gospodarstva po vsem svetu večinoma še vedno nepredvidljivi - kljub temu pa je nujno, da začnemo pravočasno sprejemati ukrepe za pripravo poslovanja v obdobju teh sprememb.

Prvi korak za podjetja pri odzivanju na trenutno situacijo naj bo ustanovitev skupine za krizno upravljanje, ki bo razvijala načrte in izvajala in ukrepe. Ekipo naj sestavljajo vodilni na svojih področjih (izvršni direktor, prodaja, poslovanje, finance, kadrovska služba, IT, komunikacije in pravni oddelek), ki bodo delovali v intenzivnejši in ​​neformalnejši sestavi kot običajno. Skupina naj se sestaja dnevno ob isti uri, deluje naj odzivno, proaktivno in kultivira hitro sprejemanje odločitev.

EY-Parthenon podjetjem svetuje, naj svoja prizadevanja usmerijo v pet ključnih korakov:
 
1.      Poskrbite za svoje ljudi
 
 Zagotovite, da bo za vaše ljudi poskrbljeno: z vami kot delodajalcem se morajo počutiti varno zaposleni, kot poslovnim partnerjem pa tudi vaše stranke. Naj vam ne bo odveč, da v teh dneh v krepitev teh občutkov vložite dodaten čas in sredstva, saj ljudje potrebujemo zagotovilo, da naš delodajalec ali poslovni partner počneta vse, kar je v njuni moči, da zagotovita varnost in zaščito. Taka dejanja pa v dolgoročnem smislu prinašajo stabilnost.
 
2.      Zmanjšajte porabo
Z uvajanjem strogih ukrepov poskrbite za učinkovito zmanjšanje stroškov. Tako boste zagotovili trdne in trajne temelje za prihodnje poslovanje. Takšni ukrepi lahko vključujejo tudi začasno prekinitev določenega poslovanja oz. zamrznitev sredstev, pa tudi minimalni angažma delovne sile in podobno.
 
3.      Stabilizirajte/okrepite likvidnost
 Zagotovite popolno transparentnost denarnih tokov, tako da ustvarite celostno 13-tedensko napoved z različnimi scenariji, da bi lahko obvladovali  razpoložljiv kapital. Poostrite nadzor nad denarnimi sredstvi in gotovinsko infrastrukturo, tako boste povečali možnosti za zmanjšanje in zakasnitev odlivov.
 
4.      Prilagodite prodajo in operativno načrtovanje
Znašli smo se v obdobju sprememb, če nam je to všeč ali ne. Ravno iz tega razloga morajo podjetja optimizirati in prilagoditi svoj postopek načrtovanja prodajnih in operativnih dejavnosti, da se hitro prilagodijo spreminjajočim se tržnim razmeram - negotovost povpraševanja, nestabilnost dobave, nezanesljivost logistike itd.
 
5.      Bodite prokativni
  Nastale spremembe prinašajo nova pravila igre: bodite proaktivni in pozorni na priložnosti, ki omogočajo, da najdete svoje mesto na trgu. Nenehno iščite priložnosti, s katerimi prekašate vaše konkurente, razširite svojo ponudbo in prisotnost, obenem pa izboljšajte kakovost in razpon storitev, ki jih ponujate. Pozorno spremljajte spremembe pri vedenju strank, ki jih prinaša kriza in se poskušajte nanje hitro odzvati in prilagoditi. Preklopite na digitalno – tja se seli ves svet.
 


 

Kje in kako naj podjetja iščejo nove vire financiranja za premostitev trenutne krize?
 

Vsi se zavedamo, da je likvidnost ključnega pomena pri premagovanju izzivov, ki so pred nami. Odgovori, ki jih bosta ponudili država in Evropska unija bodo zagotovo imeli vpliv na financiranje podjetij in posameznikov. Vladne institucije izdelujejo načrte za podporo gospodarstvu in podjetjem z izvajanjem ukrepov (davčne dajatve, moratorij na dolg, subvencije, brezobrestna posojila itd.), poleg tega pa bosta država in Evropska unija verjetno ponudili tudi dodatno posredno podporo z garancijami ali drugimi oblikami dodatne državne podpore. V nekaterih državah so bili nekateri ukrepi že izvedeni, vendar pa jih je še vedno potrebno določiti za gospodarski sektor, o čemer se vlade trenutno dogovarjajo z lokalnimi institucijami in predstavniki zasebnega sektorja.
 
V Sloveniji je prav v torek vlada predstavila smernice za drugi val ukrepov za pripravo zakona, s katerim si bo prizadevala blažiti posledice koronavirusa za gospodarstvo. Zakon naj bi bil obravnavan v petek, vključuje pa tako ukrepe za ohranjanje delovnih mest kot pomoč za podjetja in samozaposlene.
 
Z vidika finančnih institucij ni pričakovati, da bodo banke popolnoma zmanjšale dostop do likvidnosti za podjetja. Slednje še pomnimo iz prejšnjih izkušenj in kriz, v katerih je zmanjšan dostop do likvidnosti na koncu privedel do nezmožnosti podjetij za odplačilo dolga (in posledično k povečanju neto plačil v finančnih sistemih).  
Poleg tega lahko pričakujemo, da se bodo pojavili posebni ponudniki financiranja, ki v kriznih razmerah zagotavljajo nišne, prilagojene rešitve.
 
Ključnega pomena pa je, da podjetja še danes pričnejo s strogim upravljanjem svojih stroškov in likvidnostne pozicije. Ta kriza bo zagotovo imela trajne posledice in podjetja morajo, da bi prebrodila to obdobje, s financami skrbno upravljati.

***
Zapisan komentar izraža stališča Domna Zadravca, vodilnega partnerja za Srednjo Evropo pri podjetju EY-Parthenon, in ne odraža nujno tudi stališča podjetja EY-Parthenon.