Odziv finančnih trgov na razplet ameriških volitev

Prejšnji teden je bil v znamenju predsedniških volitev največjega gospodarstva sveta, zmago pa so mediji že pripisali demokratskemu kandidatu Jou Bidnu. Analitiki so zato z zanimanjem pričakovali začetek tega tedna, ki je pokazal, kako so se na novico odzvali finančni trgi.

Trgovanje so prve odprle azijske borze, ki so izkazale okoli 2-odstotno rast, nekoliko manj so zrasli tudi indeksi evropskih borz. Tako angleški FTSE 100, kot nemški DAX sta se povečala skoraj za 5 odstotkov. Na dobre obete Bidna so se azijske borze odzvale že pred volitvami, ko so delniški indeksi občutno poskočili.
 

Pandemija je še zmeraj tu

Sicer negotovost tudi ob izvolitvi Bidna, nikakor ni mimo. Prvič, senat bo večinsko v rokah republikancev, zato socialne in zelene politike, h katerim se nagiba Biden, ne bo mogel sprejemati brez podpore republikancev. Drugič, predaja poslov bo v Beli hiši izpeljana šele januarja, do takrat pa na čelu ZDA ostaja Donald Trump. Tako je zdaj primarna naloga politike čez lužo, da čim prej sprejme stimulativni paket za ameriško gospodarstvo, kajti zadnji je bil prejet marca.

Nestabilnosti trgov tako ni videti konca, saj je pandemija še vedno prisotna, aktualen ameriški predsednik pa morda ne bo postregel z ukrepi, ki bi pripomogli k nižanju brezposelnosti in izboljšali gospodarske razmere prihodnjega predsednika.


 

V zelenem tudi črno zlato

Naftni trgi so po padcu cene nafte v zadnjih tednih, teden začeli z rastjo. Podražila se je tako zahodnoteksaška nafta kot nafta brent; obe sta vendarle prešli mejo 40 dolarjev na sod.

Rast cene ameriške nafte je sicer presenečenje, saj se ob zamenjavi stranke v Beli hiši, obetajo tudi spremembe na naftnem trgu. Spomnimo, da se Biden zavzema za krepitev mednarodnih diplomatskih vezi, ki so jih spletle že prejšnje demokratske administracije. Reuters v tem smislu opozarja na sprostitev sankcij Washingtona zoper državam Opeca, Irana in Venezuele, ki bi lahko črpale bolj aktivno. Tudi ponovna zaveza k Pariškemu sporazumu in dejaven prehod na zeleno energijo, je del agende demokratov, ki bi lahko spremenila trenutno stanje naftne industrije.