Razvoj bančništva: Od semen in žita, do kovancev, papirja in digitalnih številk

Bančništvo v zadnjih letih z digitalizacijo doživlja pravi preporod in velja za vroče železo na področju tehnološke inovativnosti. Vendar če želimo razumeti sedanjost in se premakniti naprej, se moramo včasih najprej ozreti v preteklost.
Fotografija: V antičnih grških templjih, ki so bili takrat najbolj varovane zgradbe, so sprejemali depozite, izdajali posojila menjavali kovance. FOTO: Osebni arhiv
Odpri galerijo
V antičnih grških templjih, ki so bili takrat najbolj varovane zgradbe, so sprejemali depozite, izdajali posojila menjavali kovance. FOTO: Osebni arhiv

Bančništvo velja za eno najstarejših industrij, saj njegovi začetki segajo daleč v obdobje pred našim štetjem, na naših tleh pa smo prav ta mesec obeležili jubilejno 200. obletnico prvih korakov. Novembra 1820 je bila namreč le leto dni po dunajski hranilnici ustanovljena prva sodobna bančna ustanova v Sloveniji, Kranjska hranilnica.

Stavba Kranjske hranilnice zgrajena 1880 na današnji Tomšičevi ulici v Ljubljani. FOTO: Osebni arhiv
Stavba Kranjske hranilnice zgrajena 1880 na današnji Tomšičevi ulici v Ljubljani. FOTO: Osebni arhiv
Ob nastanku leta 1820 je veljala za izrazito sodobno ustanovo in znanilko kapitalistične dobe. Bila je rezultat posameznikov, ki so imeli dovolj poguma, da so začeli in vztrajali. Preživela je kar 125 let, vse do decembra 1945, ko so jo ukinili, in je banka z najdaljšo življenjsko dobo v našem prostoru. Skoraj 70 let za njo je začela delovati tudi Mestna hranilnica ljubljanska, ki se je zelo hitro razvila v osrednjo slovensko finančno ustanovo. Ljubljana je namreč v tistem času že postala politično in kulturno središče Slovencev, po hitri ekonomski modernizaciji, zlasti po potresu leta 1895, pa tudi gospodarsko in finančno središče.

Leta 1945 sta se Mestna hranilnica ljubljanska in Kranjska hranilnica združili, iz združene Mestne hranilnice ljubljanske, Komunalne banke in Splošne gospodarske banke pa je nastala Kreditna banka in hranilnica Ljubljana, ki se je leta 1970 preimenovala v Ljubljansko banko.


Pomembnejši premiki v bančništvu po 2. svetovni vojni so se zgodili v šestdesetih letih, ko so komunalne banke preimenovali v poslovne, ki so delovale kot investicijske in komercialne banke ter kot hranilnice. Po nekoliko bolj težavnih sedemdesetih, ko je prišlo do reorganizacije gospodarskega življenja na ideoloških predpostavkah, se je nato v devetdesetih zgodil bliskovit razvoj bančnih storitev, ki so še v današnji dobi interneta, ko so v razmahu digitalne rešitve in poslovanje prek pametnih mobilnih naprav, temelj sodobnega bančništva.

Bančna likvidatura Mestne hranilnice Ljubljanske iz leta 1905. FOTO: Osebni arhiv
Bančna likvidatura Mestne hranilnice Ljubljanske iz leta 1905. FOTO: Osebni arhiv

Prve prave banke


Bančništvo v Sloveniji ima pestro in razgibano zgodovino, seveda pa je, kot rečeno, le kaplja v morju razvoja bančništva v svetovnem merilu. Zametki prvega bančnega poslovanja namreč segajo daleč pred odkritje denarja, v čase Akadskega, Babilonskega in Asirskega kraljestva 2000 let pred našim štetjem, ko so trgovci začeli s posojili kmetom v obliki semen in žita, po žetvi pa so jim kmetje odplačali dolg s pridelki. Hamurabijev zakonik iz 18. stoletja pr. n. š. je na primer eden najstarejših obsežnejših zapisov, ki vsebuje standardizirana določila o transakcijah, posojilih, obrestih in garancijah. S tem so pravno obdelali institut dolga in postavili temelje kasnejšemu kreditiranju.

Kovanci iz časa starega Rima. FOTO: Osebni arhiv
Kovanci iz časa starega Rima. FOTO: Osebni arhiv
Pozneje, v antični Grčiji, se je kot merilo vrednosti in menjalno sredstvo uveljavil kovan denar. V templjih, ki so bile takrat najbolj varovane zgradbe, so sprejemali depozite, izdajali posojila, ocenjevali kovance po teži in čistosti in jih menjavali.

Sodobno bančništvo se je razvilo v srednjeveški in zgodnjerenesančni Italiji, v bogatih mestih na njenem severu, kot so bile Firence, Benetke in Genova. Ceh bančnikov se je ločil od ceha trgovcev in zastavljalcev, panoga se je pričela pravno urejati. Bankirji so menjavali kovance, sprejemali depozite, dajali kredite in izvajali storitve trgovinskega bančništva. Bančništvo na drobno se je izvajalo na trgu, na predhodnikih bančnih okenc – velikih  mizah »la banca«, od koder izvira ime za banko. Na teh mizah so preverjali in menjali denar ter v »glavno knjigo«, ki je bila na ogled vsem, knjižili spremembe. V tem času je prav tako mogoče zaslediti prvo uporabo pojma stečaj, ki izhaja iz pojma »banca rotta«.
 

Skok v sodobni čas


Znatnejši razvoj bančništva v Evropi se je nato zgodil v 17. in še bolj v 19. stoletju, zlasti v Londonu, ko se je na zlati podlagi uveljavil papirnat denar-bankovci. Ti so ena veja razvoja zadolžnic, druga pa so čeki in s tem tekoči računi. Vzpostavili so se sefi, v katerih so ljudje za plačilo lahko hranili svoje dragocenosti. Razvili so se centralno bančni sistemi in mednarodno bančništvo.

Starinska blagajna. FOTO: Osebni arhiv
Starinska blagajna. FOTO: Osebni arhiv
V 20. stoletju je razvoj telekomunikacij in računalništva povzročil velike spremembe v načinu poslovanja bank in jim omogočil, da so močno povečale obseg in geografski doseg. Zlasti v zadnjih 10 letih se je zgodil velik preskok. Banke danes razpolagajo z ogromnimi bazami podatkov o komitentih, financah in tveganjih, razpoložljivost analitičnih tehnologij pa jim je omogočila njihovo učinkovito upravljanje in analizo. Varnost, zasebnost in preprečevanje goljufij so postali glavni temelji poslovanja, veliko pozornosti pa dandanes banke namenjajo tudi manj razvitim ekonomskim okoljem, kjer skušajo spodbuditi razvoj z varnimi finančnimi viri.

Preprosta, a inovativna rešitev, ki bo omogočila nemoteno poslovanje Slovencem v manjših krajih


Nikakor pa ne gre spregledati razmaha digitalnih rešitev, ki ga je prinesel tehnološki napredek. Bančno poslovanje je danes s pametnimi napravami izjemno enostavno in predvsem dostopno. Prav v povezavi z dostopnostjo pa si je največja slovenska banka NLB zamislila inovativno rešitev, s katero želijo tudi ljudem v manjših slovenskih krajih omogočiti nemoteno poslovanje, zlasti v teh nepredvidljivih pandemičnih časih.

NLB mobilna poslovalnica Bank&Go. FOTO: iztok Lazar
NLB mobilna poslovalnica Bank&Go. FOTO: iztok Lazar
Njihova ideja pravzaprav sega nekaj desetletij nazaj, ko so se prvič poigravali z njo, takrat sicer zaradi drugih potreb, gre pa za prvo čisto pravo mobilno poslovalnico na kolesih NLB Bank&Go. V NLB so prisluhnili željam lokalnega okolja in zasnovali sodobno opremljen tovornjak, s katerim nameravajo redno obiskovati skoraj 50 krajev po celotni državi. S pristnim osebnim stikom bodo občanom in mikro podjetjem omogočili opravljanje številnih bančnih storitev, izkušeni bančni svetovalci pa bodo postregli tudi z nasveti in ljudem približali druge načine poslovanja, ki so na voljo 24 ur na dan, z namenom, da bodo pripravljeni na vse, kar sledi.

Čeprav je bila krstna pot mobilne poslovalnice načrtovana za november, je morala zaradi ukrepov ob pandemiji vzeti nekoliko daljši počitek. NLB namreč zdravje strank in zaposlenih postavlja na prvo mesto ter dosledno upošteva priporočila in ukrepe pristojnih. A takoj, ko bodo razmere dopuščale, se bo NLB mobilna poslovalnica Bank&Go odpravila svojemu poslanstvu naproti.
 

Več iz rubrike

finance

Podaljševanje ukrepov v februar in marec že kaže posledice

Cepljenje je počasnejše od pričakovanj konec lanskega leta, a zadnje študije kažejo, da je zaščita tako prebolelih kot cepljenih daljša od pričakovanj, vsaj 6 mesecev.

finance

Razprodaja na trgu kriptovalut

Rdeče številke so samo v zadnjih 48 urah nanesle na približno 10 odstotni padec vrednosti in s trga kriptovalut odnesle dobrih 100 milijard dolarjev.

finance

Finance slovenskih gospodinjstev

Slovenska gospodinjstva so v lanskem tretjem četrtletju izboljšale svoj finančni položaj. Domača gospodinjstva so ustvarila presežek finančnih sredstev, piše Banka Slovenije.

finance

Finančni trgi so Bidna pričakali v zelenem

Ameriške borze so dan pred inavguracijo trgovanje zaključile z rastjo - pozitivno pa so se odzvali tudi evropski in azijski vlagatelji.

Komentarji: