Se slovenski podjetniki bojijo sodobne tehnologije?

V krizni management morajo aktivno vstopiti tudi kadrovske (HR) službe podjetij s ciljem ohranjati občutek pripadnosti zaposlenih, njihove motivacije kreativnosti, učinkovitosti in dodane vrednosti.
Fotografija: Če je slovenski podjetnik pred koronakrizo nameril v tarčo, bo ta tarča po epidemiji nekje drugje.FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Če je slovenski podjetnik pred koronakrizo nameril v tarčo, bo ta tarča po epidemiji nekje drugje.FOTO: Shutterstock

Poleg upoštevanja ukrepov za zajezitev širjenja virusa med zaposlenimi in poslovnimi partnerji, morajo podjetja veliko pozornost usmeriti v poenotenje svojega delovnega kapitala, zlasti v pogojih dela od doma. Zaposleni se morajo zavedati, kaj se od njih pričakuje in kakšna je nadaljnja smer podjetja.

Primož Frelih, poslovni analitik, svetovalec. FOTO: Osebni arhiv
Primož Frelih, poslovni analitik, svetovalec. FOTO: Osebni arhiv
Glede na odkritja raziskave projekta Aristotel, s katerim je Google preučeval značilnosti nadpovprečno učinkovitih ekip, bi moral biti glavni cilj podjetij ustvarjanje delovne kulture, ki bo temeljila na psihološki varnosti zaposlenih. To je za poslovodstva pogoj, da se premaknejo iz težavnega položaja priganjalca v položaj usmerjevalca samoorganizirajočih agilnih delovnih skupin, katerih učinkovitost raste z velikostjo izzivov, osebno svobodo in poznavanjem široke slike poslovnega okolja.

Tovrstna poslovna agilnost, ki sloni na uporabi digitalnih komunikacijskih tehnologij, bi v času koronakrize podjetja preusmerila od ukvarjanja z izgovori zaposlenih ob soočanju s spremembami, »vsiljevanja« prevzemanja osebne odgovornosti, nadzora delovnih ur in iskanja krivcev k produktivnejšim temam, ki so poslovno kritične.

Dodaten prispevek k učinkoviti organizaciji dela pa lahko podjetja izvedejo z vpeljavo pristopov agregiranega doseganja ciljev, kot so OKR (angl. »Objectives Key Results«) ter agilnega vodenja projektov in organiziranja procesov.
 

Stanje pri nas


Podjetniki v tehnoloških sektorjih imajo trenutno veliko dela, pri čemer zase celo menijo, da so prepočasni. Njihova konkurenca je globalna in zavedajo se, da šele odkrivajo celotni potencial, ki ga lahko dosežejo z novim pogledom na izzive, inovacijami, eksperimentiranjem in digitalnimi tehnologijami (IoT, AI, ML, ipd.).

FOTO: Shutterstock
FOTO: Shutterstock
Prevladujoča kritična masa slovenskih podjetij pa je do poslovne agilnosti in digitalnih metod še dokaj zadržana in živi v pričakovanju čimprejšnje vrnitve v normalo, v stanje pred epidemijo. Vrnitev v t. i. stanje normalnosti, ki je predvidljivo, obvladljivo in ni obremenjeno s kompleksnostjo digitalnih tehnologij, po mojem mnenju ni več pravi cilj.

Povedano z drugimi besedami: če je slovenski podjetnik pred koronakrizo nameril v tarčo, bo ta tarča po epidemiji nekje drugje. Stranke, globalna konkurenca ter dobavitelji se digitalizirajo z velikim tempom in tega bi se morala aktivno zavedati podjetja pri postavljanju nadaljnjih ciljev.

Obstajajo državni in EU razpisi, ki pomagajo podjetjem pri financiranju digitalne preobrazbe poslovanja, a jih podjetja premalo uporabljajo oziroma zmotno razumejo svojo digitalno preobrazbo kot zgolj nakup dodatnih IT sistemov in strežnikov.
Poslovna digitalna preobrazba se namreč prične z vprašanji, ki oblikujejo prihodnjo sliko podjetja: »Kaj želimo postati?«, »Katere izzive trga rešujemo?«, »Zakaj obstajamo?«, »V čem je naša prednost in posebnost?«, kar se nadalje odraža v kulturi organizacije in trajnostni fleksibilnosti podjetij.
 

Rešitve?

 
Vsak pretres povzroči tudi spremembe. Trenutna situacija ustvarja zaostrene okoliščine v obliki »make-or-break« momenta za digitalno prihodnost podjetij. Epidemiji in poslovni digitalni preobrazbi je skupno, da bodo stvari najprej težje, preden bodo lažje.


Digitalizacija ne bo privedla do takojšnje odrešitve, ampak bo zahtevala izpeljavo spleta strateških, tehnoloških, prodajnih in inovativnih projektov, ki bodo preoblikovali podjetje v sestavni člen digitalne ekonomije – z novimi poslovnimi modeli, digitalno pismenostjo zaposlenih, progresivno digitalno kulturo, večjo povezanost s kupci, interdisciplinarnimi partnerji in globalno skupnostjo.

Podjetja se bodo tako morala preoblikovati v platforme kreativnosti, odprtih možnosti in povezovanja, pri čemer jim bo pri ustvarjanju vrednosti v pomoč tudi digitalna tehnologija – ne bo pa tehnologija prvi niti končni cilj.

IIBA Slovenia
IIBA Slovenia

Več iz rubrike

b2b

Povračilo nekritih fiksnih stroškov po PKP7 (pojasnjeno)

Državni zbor je v zadnjih dneh decembra sprejel nov sveženj interventnih ukrepov (PKP7), ki deloma spreminja tudi že obstoječo shemo delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, uvedeno s PKP6.

b2b

Izzivi okrnjenih dobavnih verig v letu 2021

Podjetja bodo lahko v časih, ki prihajajo, uspešno poslovala le, če se bodo znala prilagoditi spremenjenim razmeram na področju dobavnih verig.

b2b

Sedmi protikoronski zakon: delovnopravni vidik (poenostavljeno)

Glavni cilj PKP7 je omiliti in odpraviti posledice covida-19 na področju gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva.

b2b

Novosti in trendi v oglaševalski industriji

Spremembe, ki se v letu 2021 obetajo na področju oglaševanja.

Komentarji: