Odpiramo vrata tujine: Singapur; osnovne značilnosti (1/5)

V seriji prispevkov nove rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo prvega od petih o Singapurju, ki bodo objavljeni vsak dan do petka ob 12. uri.
Fotografija: Singapur. FOTO: Wikipedia
Odpri galerijo
Singapur. FOTO: Wikipedia

Republik Singapura, சிங்கப்பூர் குடியரசு,  新加坡共和国. Tri poimenovanja Republike Singapur - malajsko, tamilsko in kitajsko, označujejo to majhno mestno državico na malajskem polotoku. Danes ena izmed najbogatejših držav na svetu, včasih pa revna dežela tretjega sveta, predstavlja izvrstno destinacijo za prestopanje med dolgimi poleti. Odlikujeta ga neznačilna čistoča in urejenost, svetovni izvoz orhidej in akvarijskih rib, neskončni nebotičniki, pestro nočno in nakupovalno življenje ter telekomunikacijsko krožišče satelitov.
 

Osnovne značilnosti države


Singapur je obenem majhen otok, prestolnica in mesto. Šteje za eno od štirih še obstoječih mestnih držav na svetu in ima status najmanjše države v jugovzhodni Aziji. Nahaja se ob južnem robu Malajskega polotoka, južno od malezijske zvezne države Johor in severno od indonezijskega otočja Riau. Sestavljajo ga glavni otok (dolg 42 in širok 23 kilometrov) in 28 manjših otokov v zalivu, tik pod južnim delom polotoka Malezija, s katerim je povezan preko dveh mostov in le nekaj 10 kilometrov stran od indonezijskega otoka Batam. Skupna površina tako obsega 718,3 km2. Leži samo stopinjo severno od ekvatorja in je oddaljen od njega zgolj 137 kilometrov.

FOTO: REUTERS
FOTO: REUTERS
Čeprav deželo v večini prekrivajo nebotičniki in zgradbe, urbana naselja predstavljajo le 50 % površine, saj preostalih 40 % pokrivajo parki, plantaže, rezervoarji vode in vojska, 4 % pa pokrivajo gozdnate pokrajine. Večji del glavnega otoka je raven, z neizrazitimi vzpetinami, med katerimi najvišjo točko v državi predstavlja Bukit Timah (177 m). Glavnina otoka je pozidana. Le manjši del je še močvirnat, ob obali obrasel z mangrovami in v notranjosti porasel z ostanki tropskega gozda. Na otoku je nekaj manjših vodotokov in podzemnih vodnih virov. Večino vode za oskrbo prebivalstva dobivajo iz sosednje Malezije. Naravno nevarnost predstavljajo poplave ter požari.

Zaradi geografske lege ima značilno tropsko podnebje, kar pomeni 75-% vlago ter prijetne temperature okrog 30 stopinj Celzija, saj se niti ponoči ne ohladi pod 20 stopinj celzija. Temperature so tako običajno med 22 – 35 °C. Deževnih dni je v celem letu kar polovica. Najbolj vroča meseca predstavljata maj in junij, medtem, ko monsunska sezona traja od novembra do januarja. Najbolj primeren čas za obisk tega azijskega mesta je od februarja do aprila ter od julija do oktobra.

Ima 5 regij – centralno, vzhodno, zahodno, severno in severnovzhodno regijo.

Centralna – kraji: Bishan, Bukit Merah, Bukit Timah, Novena, Potong Pasir, Queenstown, Tanglin, Toa Payoh, Southern Islands, Downtown Core, Marina Centre, Marina East, Marina South, Museum, Newton, Orchard, Outram, River Valley, Rochor, Singapore River. Osrednja regija Singapur je ena od petih regij mestne države. Obsega 13.150 hektarjev površine. Centralna regija je po svoji naravi komercialna, še zlasti območja v mestnem jedru. Ima tudi 1.000 hektarjev zelenih površin, vključno s parki, vrtovi in drugimi rekreacijskimi površinami. Povezuje 19 kilometrov dolg park.

Vzhodna - kraji: Bedok, Changi, Changi Bay, Changi East, Changi Village, Geylang, Kallang, Kallang Bahru, Katong, Marine Parade, Paya Lebar, Pasir Ris, Siglap, Tampines. Vzhodna regija Singapurja je ena od petih regij te mestne države. To vključuje šest urbanističnih področij.

Zahodna - kraji: Bukit Batok, Bukit Panjang, Boon Lay, Choa Chu Kang, Clementi, Jurong East, Hong Kah, Yuhua, Toh Guan, Jurong Lake, Jurong West, Jurong West Central, Wenya, Yunnan, Joo Koon, Tengah, Tuas, Tuas South, Western Islands, Western Water Catchment. Ta regija obsega 25.500 hektarjev površine. Je največja izmed vseh regij, saj vključuje dvanajst urbanističnih prodročij in ima več kot 1 milijon prebivalcev. Vključuje zahodna zbirališča vode in zahodne otoke.

Severna – kraji: Central Water Catchment, Lim Chu Kang, Mandai, Sembawang, Simpang, Sungei Kadut, Woodlands, Yishun. Severna regija Singapurja obsega 13.500 hektarjev površine. Vključuje osem urbanističnih področij in ima prebivalcev približno 400.000. Je brez naravnih zelenih površin, ima pa zato 3 kvadratne kilometre rekreativnih površin.

Severnovzhodna - kraji: Ang Mo Kio, Hougang, North-eastern Islands, Punggol, Seletar, Sengkang, Senoko, Serangoon, Serangoon Gardens, Serangoon North. Vključuje sedem urbanih področij. Zemljišče zajema približno 13.810 hektarjev.

Zahodni Singapur. FOTO: Nicky Loh/Bloomberg
Zahodni Singapur. FOTO: Nicky Loh/Bloomberg
Ne glede na majhnost pa ima Singapur 5,5 milijona prebivalcev iz vseh koncev Azije. Med njimi je kar tri četrtine (77,3%) Kitajcev, dobra desetina (14,1) Malajcev, nekaj manj kot desetina Indijcev (7,3%) ter ostalih ras (1,3%). Državna politika je to državo vedno oglaševala kot državo mnogih kultur, kjer glavne tri skupine prebivalstva živijo enakopravno in harmonično, obenem pa ohranjajo svojo kulturno dediščino. Toliko, kolikor imajo narodov, toliko imajo verstev. Kitajci so večinoma budisti, nekaj jih je tudi kristjanov. Malezijci so pripadniki muslimanske veroizpovedi, Indijci pa hindujske. Ima 4 uradne jezike – malajski, kitajski, tamilski in angleški. K temu je vodila narodna sestava prebivalstva. Singapurci pa so razvili tudi svoj jezik, singapurščino, ki je nekakšna mešanica vseh štirih prej omenjenih jezikov.

Valuta je singapurski dolar (S$, SGD), ki je 0,62 evra. Prav tako himna, kot tudi geslo se imenujeta Naprej, Singapur. Domena je sg, klicna številka pa se glasi +65, medtem, ko je številka za nujno pomoč 999, gasilci in reševalci pa so dosegljivi na 995. Singapur je 8 ur pred Slovenijo.



Glavno mesto se imenuje enako kot država, torej Singapur, velja za zeleni raj na zemlji, saj je polno urejenih parkov in botaničnih vrtov, nasajenih s tropskim rastlinjem. Ima mnogo atrakcij, ki jih je moč doživeti na različne načine. Eno od glavnih predstavlja prav otok na otoku in sicer Otok Sentosa, ki se ponaša z muzeji, ptičjim parkom, razglednim vlakom, muzejem vzpenjače in urejenimi plažami. Upravičeno nosi naziv »The State of fun«, ponuja namreč vrsto namestitev in prireditev. Med domačini je zelo priljubljen tudi živalski vrt, ki je eden od najsodobnejših na svetu. V Singapurju je zaradi raznovrstnih etničnih skupin vse polno razkošnih praznovanj, parad in drugih ceremonij. Najbolj veličasten je pomladanski festival, ki oznanja prihod novega leta.

Prvi zapisi o Singapurju segajo v drugo in tretje stoletje, kjer se jasno omenja njegova lokacija v grških in kitajskih besedilih. Takrat je bil poznan pod imeni Sabana in Pu Luo Chung.

Kopanje v Marina Bay Sands v Singapurju se hotelskim gostom ponuja na višini 191 metrov pod oblaki. FOTO: GettyImages
Kopanje v Marina Bay Sands v Singapurju se hotelskim gostom ponuja na višini 191 metrov pod oblaki. FOTO: GettyImages
Več zgodovinskih zapiskov kaže, da je bil otok naseljen vsaj dve stoletji prej pod imenom Temasek oziroma Sea Town. Bil je pomembno pristanišče sumatrskega kraljestva, ki je padlo okoli leta 1400, nato pa zopet postal pomemben kot trgovski center za malezijskega sultana, a so ga portugalski plenilci uničili in ponovno je padel v pozabo. Mesto je bilo dobro postavljeno na vhodu v ožino Malaka. Vse do XIX. stoletja so ga naseljevali le ribiči in pirati.

Nastanek močvirnega otoka na koncu Malajskega polotoka temelji na trgovski postojanki Britanske vzhodnoindijske družbe, ki je bila pomembna strateška točka v trgovini z začimbami na poti proti Javi. Povod za to je dal prihod Thomasa Stamforda Rafflesa, odposlanca britanske družbe leta 1819. Po njegovi zaslugi so Britanci v dogovoru s sultanom malajske države Johor ustanovili pristanišče in trgovsko postojanko. Mesto je zajemalo trgovske poti med Kitajsko, Indijo, Evropo in Avstralijo. Raffles je naredil odločilen korak, ko je Singapur - ju dodelil status "free port", mesta brez dajatev na trgovino.



Singapur je postal del britanske kronske kolonije (1826), se odcepil od britanske Indije (1867) in kaj kmalu prerasel v pomembno središče za izvoz lesa in kavčuka, nato je postal samostojna kronska kolonija (1946), še nekoliko kasneje pa avtonomno ozemlje (1959). Štiri leta pozneje je bila ustanovljena neodvisna država Malezija, ki je vključevala tudi Singapur (1963), a Malezija s singapursko kitajsko večino in s federacijo s Singapurjem ni bil zadovoljen, zato se je državica osamosvojila (9. avgusta 1965) ter na obojestransko zadovoljstvo dobila neodvisnost v okviru Britanske skupnosti narodov ter postala samostojna demokratična republika in edina država v zgodovini modernega sveta, ki se je osamosvojila proti svoji volji.

Danes je Singapur parlamentarna ustavna republika pod vodstvom predsednika, ki je Tony Tan, vladajoča stranka (PAP), danes na čelu z njegovim sinom Lee Hsien Loong - om, pa obvladuje politično sceno v državi z 81 od 87 sedežev v parlamentu.
 
 
 

Več iz rubrike

Komentarji: