Odpiramo vrata tujine: Nova Zelandija; osnovne značilnosti (1/5)

V seriji prispevkov nove rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo prvega od petih o Novi Zelandiji, ki bodo objavljeni vsak dan do petka ob 12. uri.
Fotografija: Če bi prevrtali zemeljsko oblo z vrtino iz Slovenije, bi prišli prav na Novo Zelandijo. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Če bi prevrtali zemeljsko oblo z vrtino iz Slovenije, bi prišli prav na Novo Zelandijo. FOTO: Shutterstock

Dežela dolgega belega oblaka in kivijev. Nova Zelandija ali staroselsko Aotearoa, velja za državo novih začetkov, saj vsak peti prebivalec sploh ni rojen v njej. Uvrščena je  v sam svetovni vrh po kriterijih kakovosti življenja, tolerance in odprtosti.

Dežela, v kateri so tako imenovani dalmatinski migranti pomagali soustvariti novozelandsko vinogradništvo, ki se danes ponaša s številnimi mednarodno priznanimi vini. Zibelka različnih adrenalinskih športov, raj za avanturiste ter ljubitelje morskih živali. Poznana zlasti po ragbiju, Maorih, prekrasnih pokrajinah, na katerih se pase drobnica in na katerih se snemajo filmske uspešnice, ter nenazadnje po izjemno priljubljeni premierki Jacindi Ardern.
 

Osnovne značilnosti države


Če bi prevrtali zemeljsko oblo z vrtino iz Slovenije, bi prišli prav na Novo Zelandijo. Otoško državo z lego na južni polobli in z oddaljenostjo 1600 kilometrov od avstralske obale sestavljajo Severni in Južni ter nekoliko manjši Stewartov otok. Leži v jugozahodnem Tihem oceanu. Med prvima dvema otokoma je 32 kilometrov široka Cookova ožina oziroma preliv. Okoli njiju pa leži še nešteto manjših otočkov, ki prav tako spadajo pod Novo Zelandijo. To so že prej omenjeni Stewartov otok, poleg njega pa še otočje Bounty, Auckland in Antipodes. Južno od nje je Antarktika, severno pa Nova Kaledonija, Tonga in Fidži.

Nova Zelandija – otoška država, sestavljena iz 2 otokov, ima na južnem delu Antarktiko, na severnem pa Tongo, Fidži in Novo Kaledonijo.<em> </em>FOTO: Shutterstock
Nova Zelandija – otoška država, sestavljena iz 2 otokov, ima na južnem delu Antarktiko, na severnem pa Tongo, Fidži in Novo Kaledonijo. FOTO: Shutterstock
Staroselci Maori so ji najprej nadeli ime Niu Tireni, kasneje pa Aotearoa, kar pomeni dežela dolgega belega oblaka.

Ima popolnoma neokrnjeno naravo, saj kar 80 % prebivalcev živi v mestih. Približno 30 % države prekrivajo gozdovi, 50% travniki in pašniki, 20 % pa obdelovalne površine.

Na južnem otoku so značilne gore oziroma Južne Alpe, visoke vse do 3700 metrov. Tu se nahaja tudi najvišji vrh v državi, Mount Cook, ki meri 3764 metrov. Gorovje se na jugozahodu spušča v morje, vzporedno z globoko obalo fjordov. Na tem območju se nahaja mnogo ledenikov, vrelcev termalne vode in gorskih jezer. Največje naravno jezero je Taupo, ki leži v starem vulkanskem kraterju, po velikosti mu sledita jezeri Te Anau in Wakatipu. 
 
Tukaj boste prav tako našli svetovno znamenitost – Milfordsko ožino, ki zajema 154 metrov visoke Bowenove slapove. Vzhodno od gora leži Canterburyjska ravnina. Največje mesto na tem delu otoku je Christchurch. Na severnem delu se nahaja veliko gejzirjev, vrelcev tople vode, nekaj delujočih vulkanov (Ruapehu, Tongariro in Nguarohe). Tu se nahajajo tudi vroči blatni izviri. Iz jezera Taupo teče tudi najdaljša novozelandska reka Waikato, dolžine 425 kilometrov.
Wellington – za nekatere brezizrazno mesto, za druge pa destinacija, ki ponuja pester izbor plaž, okusno kavo ter bogato nočno življenje! FOTO: Shutterstock
Wellington – za nekatere brezizrazno mesto, za druge pa destinacija, ki ponuja pester izbor plaž, okusno kavo ter bogato nočno življenje! FOTO: Shutterstock

 
Za Novo Zelandijo je značilno subtropsko vlažno podnebje, ki rezultira v milih zimah in toplih poletjih. Padavine so prisotne vse leto. Vreme je izredno spremenljivo, sončnemu dnevu skoraj vsak dan sledi popoldanska ploha. Prav lahko se pripeti, da doživite vse štiriletne čase v enem dnevu. Najhladneje je od junija do avgusta, najtopleje pa od novembra pa vse do aprila. Najpogostejše padavine so na zahodni obali Južnega otoka, kjer podnebje prehaja že v sub antarktično.
 
Površina Nove Zelandije znaša 268,021 km2, od tega 2,1 % predstavlja voda. Ima 4886 milijonov prebivalcev. Etničnih skupin je 5, in sicer 78 % predstavljajo Evropejci, 14,6 % Maori, 9,2 % Azijci in 6,9 % Pacifiški otočani. Uradni jeziki so v pretežni meri angleščina, nato pa še maorščina ter novozelandski znakovni jezik. Valuta je novozelandski dolar (NZD), ki je 0,59 evra. Nova Zelandija ima dve državni himni in sicer God Defend New Zealand, pa tudi britansko God Save The Queen. Klicna številka je +64, medtem, ko je številka za nujne primere 111. Po časovnem pasu so kar 12 ur pred Slovenijo.
 
 Etnične skupine Odstotek
Evropejci 78 %
Maori 14,6 %
Azijci 9.2 %
Pacifiški otočani 6.9 %

*Prebivalstvo Nove Zelandije sestavljajo 4 etnične skupine.

Glavno mesto države je Wellington (Te Whanganui – a - Tara oziroma Poneke), največje mesto pa je Auckland. Wellington je drugo največje mesto na Novi Zelandiji in najbolj naseljeno glavno mesto Oceanije. Leži na skrajnem jugu  severnega otoka v samem geografskem središču države. Zaradi lege je mesto precej vetrovno, zato se ga je prijel vzdevek Windy Welly. Nekateri so mnenja, da je mesto brezizrazno in da ga lahko brez slabe vesti preskočimo. A vendarle lahko rečemo, da ponuja obilico zanimivih muzejev, pester izbor hrane in kave, prelepe plaže ter živahno nočno življenje.
 
izjemno priljubljena premierka Jacinda Ardern. FOTO: David Rowland / REUTERS 
izjemno priljubljena premierka Jacinda Ardern. FOTO: David Rowland / REUTERS 
Zgodovina Nove Zelandije se je pričela pisati v XIV: stoletju – odkrili so jo Maori, ko so do nje priveslali v kanujih (rečejo jim waka). Evropska naselitev se je začela z ladjo Tory 20. septembra leta 1839. Novozelandsko obalo je objadral nizozemski raziskovalec Abel Tasman leta 1642, kasneje pa znameniti morjeplovec James Cook leta 1796. Skozi leta je dobivala različne statuse, od vključitve v britanski imperij (1840), delne avtonomije (1850), dominiona (1907), do neodvisne in samostojne države v sklopu Britanske skupnosti narodov z Westminstrskim statutom 11. decembra 1931 (sprejet 25. novembra 1947).

Novozelandski politični sistem temelji na ustavnem zakonu, sprejetem 13. decembra 1986. Je parlamentarna demokracija in ustavna monarhija, pod vodstvom kraljice Elizabete II. Britanske. Trenutna generalna guvernerka je Patsy Reddy, mesto  premierke oziroma ministrske predsednice pa zaseda mlada Jacinda Ardern.
 

Več iz rubrike

b2b

Odpiramo vrata tujine: Malta; znamenitosti in kultura (5/5)

V seriji prispevkov nove rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo zadnjega o Malti.

b2b

Izvedba (družinskega) dogovora v podjetju – srečanje v živo

Namen vsega, kar je bilo napisanega v prvem delu in v današnjem članku, so načini, ki preverjeno dvigujejo spoštovanje v komunikacijskem procesu.

b2b

Odpiramo vrata tujine: Malta; potovanje in cene (4/5)

V seriji prispevkov nove rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo četrtega od petih o Malti, ki bodo objavljeni vsak dan do petka ob 12. uri.

b2b

Odpiramo vrata tujine: Malta; aktualno stanje in poslovne navade (3/5)

V seriji prispevkov nove rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo tretjega od petih o Malti, ki bodo objavljeni vsak dan do petka ob 12. uri.

Komentarji: