Odpiramo vrata tujine: Združeni arabski emirati; osnovne značilnosti (1/5)

V seriji prispevkov nove rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo prvega od petih o ZAE, ki bodo objavljeni vsak dan do petka ob 12. uri.
Fotografija: Al Imarat al Arabiyah al Muttahidah. Združeni arabski emirati (ZAE). FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Al Imarat al Arabiyah al Muttahidah. Združeni arabski emirati (ZAE). FOTO: Shutterstock

Al Imarat al Arabiyah al Muttahidah. Združeni arabski emirati (ZAE). Včasih sopomenka za slovite šejke, ki so na obalnem pasu, ob južni obali Perzijskega in severozahodni obali Omanskega zaliva, vodili tam živeča arabska plemena, danes pa označujejo razkošje ter veljajo za destinacijo z najbolj vpenjajočo se krivuljo razvoja na področju gospodarstva in turizma.

Osnovne značilnosti države

 
ZAE je država, ki je v svetu poznana kot z nafto bogata obmorska puščavska država. Nahaja se na jugovzhodu Arabskega polotoka, v Jugozahodni Aziji. Na severu meji na Perzijski, na severovzhodu pa na Omanski zaliv in Oman, na katerega meji tudi na vzhodu. Na južni in zahodni strani meji še na Savdsko Arabijo. Od Katarske obale je na severozahodni strani oddaljena le slabih 20 kilometrov po morju.

Skoraj v celoti jo pokriva puščava, le na vzhodnem delu se nahaja Hajjarska gorska veriga oziroma »Skalne gore«. 

Njena površina znaša 83.600 kvadratih kilometrov, prebivalcev je 9,9 milijona, od tega je 76 odstotkov muslimanov, 9 odstotkov kristjanov, ter 15 odstotkov ostalih. Uradna vera je islam. Od vseh teh prebivalcev največji delež predstavljajo prav priseljenci, kar 50 odstotkov jih je iz Indije in 23 odstotkov iz Irana. Prav tako narašča prisotnost Evropejcev in prebivalcev iz drugih delov Azije. Zelo veliko je Pakistancev, velik delež prebivalstva je tudi iz Egipta, Somalije, Sudana in Maroka.
 
88 odstotkov prebivalcev živi v urbanih naseljih, medtem, ko preostalih 12 odstotkov živi v majhnih vaseh, ki so raztresene po celotni državi ali ob puščavskih naftnih poljih. V državi je uradni jezik arabski, ki je semitski jezik, a se najpogosteje uporablja angleščina.
 
Nacionalna valuta je dirham (AED). Klicna številka je +971, po časovnem pasu pa so 3 ure pred Slovenijo. Njihova državna himna je Ishy Bilady. Poleg tega, da so velik izvoznik nafte, so ZAE tudi glavni investitorji v sončno energijo.
 
Glavno mesto države je Abu Dhabi, ki ima 872.700 prebivalcev. Večja mesta so še: Dubaj, Sharjah, Al Ain, Ajman in Al Gharbia. Med temi zlasti izstopa arhitekturno bogat Dubaj, ki je nekakšen miks modernosti in tradicionalnosti. Je biser arabskega polotoka, saj v njem najdemo skoraj vse, od restavracij, trgovskih centrov, pa vse do hotelov in najvišjih nebotičnikov na svetu. Je mesto, ki izpolni sanje marsikateremu človeku.
 
Dubaj – mesto izpolnjenih sanj!. FOTO: GIUSEPPE CACACE / AFP
Dubaj – mesto izpolnjenih sanj!. FOTO: GIUSEPPE CACACE / AFP
 
 
ZAE so samostojna in neodvisna država. Neodvisnost so razglasili 2. Decembra 1971. Po političnem sistemu so absolutistična federalna monarhija, ki jo sestavlja 7 emiratov: Abu Dhabi, Adžman, Dubaj, Fudžajra, Ras al Hajma, Šardža in Um al Kajvajn.
 
So država z relativno liberalno zakonodajo, še posebej upoštevajoč, da gre za državo iz arabskega sveta. Liberalizacija je plod vladavine sultana Al Nahyana. Sistem zveznega sodišča se uporablja v 5 emiratih. Izjema sta emirata Dubaj in Ras al-Khaimah, ki nista v celoti vključena v zvezni sodni sistem.
 
Predsednika federacije imenuje Vrhovni svet federacije, slednjega sestavljajo emirji oziroma knezi. Slednji so voditelji emiratov oziroma kneževin. Aktualni predsednik vlade je šejk Maktoum bin Rashid Al Maktoum, predsednik države oziroma njen vladar pa šejk Zayed bin Sultan Al Nahayan.

Gospodarske panoge ZAE

 
Država ima odprto gospodarstvo in se ponaša s šestim največjim BDP na prebivalca na svetu, njen trg pa je majhen, raznolik in ponuja številne priložnosti za izvoznike v različnih panogah.
 
Zlasti v emiratu Abu Dhabi imata pomembno gospodarsko vlogo izvoz surove nafte in zemeljskega plina, saj večina (približno 85 odstotkov) gospodarstva ZAE temelji na izvozu naravnih virov.
 
Od leta 1962 naprej je država močno napredovala, iz relativno revne, pretežno ribiške države, se je preoblikovala v sodobno in močno državo blaginje. Tuje vlagatelje privabljajo zlasti proste trgovinske cone v državi.
 

Najbolj perspektivni sektorji

 
Arhitektura, inženiring in gradbeništvo:  povpraševanje zlasti po strokovnjakih s področja arhitekture, gradbene metodologije, rušilnih tehnologij, sistemskih podizvajalcev in upravljavcev objektov.

Medicinska oprema: država je na tem področju usmerjena v  hitro rastoč uvozni trg, z namenom lovljenja koraka s prav tako rastočo zdravstveno infrastrukturo. Pri tem vlada in zasebni zdravstveni sektor veliko vlagata v to, da bi prebivalcem, izseljencem in zdravstvenim turistom zagotovila zdravstvene rešitve po celotni deželi. Glavni dejavniki na tem trgu bodo v prihodnje: rast prebivalstva, spreminjajoča se epidemiologija, rastoča industrija zdravstvenega turizma, razvoj zdravstvene infrastrukture, vse večje zdravstveno zavarovanje, digitalna transformacija in nove tehnologije.

Informacijska tehnologija:  ZAE hitro raste na tehnološkem področju. Vrednost trga IT se je v ZAE samo v letu 2019 povečala za 8,7 odstotka in dosegla 5,8 milijarde evrov. Povpraševanje se pojavlja predvsem po programski opremi in storitvah, kar pa bo srednjeročno prispevalo k rasti izdatkov za IT. Pri tem bo še posebej veliko povpraševanje velikih industrij po storitvah računalništva v oblaku, analitike podatkov in kibernetske varnosti.

Kljub vsemu temu pa so nekateri trgi še vedno relativno zaprti, taka sta denimo bančni in zavarovalniški trg.

Struktura BDP:

Vir: EIU; Factiva, junij 2020.
Vir: EIU; Factiva, junij 2020.
Kmetijski sektor prispeva 1 odstotek BDP in zaposluje manj kot 1 odstotek delovne sile. Med glavne kmetijske dejavnosti spadata ribištvo in gojenje datljev.

Storitveni sektor prispeva 42 odstotkov BDP in zaposluje nekaj več kot 60 odstotkov delovne sile. Pomembne storitvene dejavnosti so zračni promet, turizem in finančne storitve.
 
Industrijski sektor je zabeležil izjemno rast v zadnjih petih letih, zlasti na področju kovinske, pohištvene in živilske industrije, pa tudi na področjih proizvodnje aluminija, gradbenih materialov, gnojil in steklenih vlaken ter v petrokemični industriji. Zaradi uspešno izvedene diverzifikacije gospodarstva se delež BDP iz naftnega in plinskega sektorja postopno zmanjšuje. 
 
Turizem – hotelirski sektor: prihodki od nastanitev se bodo v letu 2020 znižali za 60 odstotkov na 15,7 milijarde AED ali 3,6 milijarde evrov. Analitiki napovedujejo, da se bo vrednost hotelirskega sektorja v obdobju petih let, med letoma 2020 in 2025, povečevala po 24 odstotkov povprečni letni stopnji in v letu 2025 tako dosegla 45,7 milijarde AED ali 10,5 milijarde evrov.
 
Največji upad v času pandemije opažajo predvsem pri luksuznih, a tudi pri nizkocenovnih hotelih, medtem, ko so se tisti iz srednjega cenovnega razreda izkazali za bolj odporne.


 

Več iz rubrike

Komentarji: