Odpiramo vrata tujine: Estonija; osnovne značilnosti (1/5)

Eesti Vabariik. Estonija, »evropska Silicijeva dolina«, je v resnici za dve Sloveniji velika baltska republika, ki slovi po digitalizaciji, belih poletnih nočeh, neskončnih nasadih makovih polj, bogati kulturni dediščini ter najstarejši neprestano delujoči lekarni v Evropi.
 

Osnovne značilnosti države

 
Ta majhna obmorska deželica z modro – črno - belo zastavo, ter mednarodno oznako EE oziroma EST, je država, ki se nahaja v severovzhodni Evropi ter ima zanimivo strateško lego, saj tako na zahodu, kot tudi na severu meji na Baltsko morje (vključujoč Finski zaliv na severu). Na južnem delu meji na še eno baltsko državo in sicer na Latvijo, na vzhodnem delu pa na Rusijo. Tudi zahvaljujoč takšni legi ima odlično razvit pomorski promet, ladjedelništvo in ribolov.
 
Zaradi vpliva Atlantika ima vlažno celinsko podnebje v notranjosti in oceansko ob morju, kar povzroča nihanje temperatur in močne vetrove. Zaradi tega je zložljiv dežnik obvezna oprema skozi celo leto. Posledično so zime mrzle, če ne kar ledene in poletja sveža in mila, a vseeno prijetna. Včasih so lahko celo presenetljivo vroča. Poljedelstvo zaradi hladu ni ravno uspešna panoga, sta pa zato živinoreja in gozdarstvo. Veliko je ravnin, rek in jezer.
 
Površina Estonije znaša 45.227 km² in jo sestavljata kopno in kar 2222 otokov v Baltskem morju. Prebivalcev ima 1,3 milijona, od tega 9,9 odstotka evangeličanskih luterancev, 16,2 odstotka pravoslavcev, 2,2 odstotka ostalih kristjanov 55 odstotkov neopredeljenih in 16,7 odstotka ostalih vernikov. Uradni jezik je estonski (govori ga 67,3 odstotka prebivalcev). Zelo je podoben finskemu jeziku, se pa popolnoma razlikuje od latvijščine in litvanščine. V poslovnih vodah so v uporabi tudi angleščina, ruščina in finščina. Približno četrtina Estoncev je ruskega rodu.
 
Nacionalna valuta je evro (EUR), klicna številka +372, po časovnem pasu pa so eno uro pred Slovenijo. Velja za polnopravno članico Evropske unije (od 2004 dalje), sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v NATO, WTO in OECD (od 2010 dalje).
 
Talin je njeno glavno mesto in ima 454 000 prebivalcev. Je pristaniško mesto, z enim izmed najbolje ohranjenih in najlepših srednjeveških centrov v Evropi. Nekoč ga je obdajalo mogočno obzidje s 66 stolpi. Nekateri izmed njih so še vedno izvrstno ohranjeni. Mesta se drži naziv »mesto kontrastov«, saj zajema bogat nabor cerkva, muzejev, pa tudi pivnic in restavracij. Znamenitost je katedrala Aleksandra Nevskija, mestni trg in obzidje, ter predvsem znameniti grad Toompea na griču nad mestom.

Poleg Talina so ostala pomembna mesta še Tartu (drugo največje mesto z urbano kulturo), Narva, Pärnu, Kohtla-Järve in Viljandi.
 
Velja, da je bilo ozemlje Estonije poseljeno od leta 9000 pr. n. št., saj so  takrat stari Estonci postali eden izmed zadnjih evropskih poganskih narodov, ki so sprejeli krščansko vero in sicer v obdobju po livonski križarski vojni (13. stoletje).  V 19. in v začetku 20. stoletja se je začela pojavljati posebna estonska narodna identiteta.
 
Estonija se je kar dvakrat odcepila od Rusije in sicer prvič leta 1918 in drugič 20. avgusta 1991, ko je obnovila že prej pridobljeno neodvisnost.
 
Politično je Estonija parlamentarna demokracija. Zakonodajno oblast predstavlja enodomni parlament (Riigikogu) in ima 101 člana. Imajo predsednico države, trenutno je to Kersti Kaljulaid. Na zadnjih volitvah, ki so se odvile 3. 3. 2019, so slavili liberalci, pod vodstvom Kaje Kallas, ki pa ji ni uspela sestava vlade. Po dvo mesečnih pogajanjih, je državnemu zboru le uspelo potrditi novo koalicijsko vlado stranke Centra, Domovine in EKRE, ki jo vodi tudi trenutni premier Juri Ratas.
 

Gospodarske panoge estonije

Perspektivni na estonskem trgu, ki obetajo gospodarske priložnosti za izvoznike in tuje vlagatelje, so zlasti sledeči sektorji:

 
Živilski izdelki: živila imajo na estonskem trgu izjemen potencial, zlasti za uvoz obširnega izbora pakiranih izdelkov visoke kvalitete. Najbolj pomemben uvoz hrane v državo predstavljajo pijače, mesni izdelki, sadje, zelenjava, kava, čaj in konzervirana zelenjava in sadje.
 
Gozdarstvo in lesna industrija: Estonija velja za dominantnega izdelovalca pohištva iz lesa na evropskem trgu. Za distribucijo pohištva uvaža pretežno hrastov les v žagani obliki.
 
Električna in elektronska oprema: Ponudba elektronske in električne opreme spada med eno izmed najhitreje rastočih industrij v državi. Prevladujejo zlasti segmenti elektronske industrije (proizvodnja električnih strojev in naprav), telekomunikacijske opreme in medicinskih, preciznih ter optičnih instrumentov. V tem resorju prevladujejo majhna lokalna podjetja, a vseeno obstaja tudi več hčerinskih družb mednarodnih korporacij, ki so več ali manj podizvajalci.
 
Inteligentne transportne rešitve: Je prva država, ki je legalizirala testiranje avtonomnih vozil na javnih cestah. Vlada je sprejela plan za vzpostavitev sistema transporta, ki bo osnovan na samostojni mobilnosti.
 
IT: Estonija zaseda veličastno prvo mesto v Evropi glede spletnega zagotavljanja javnih storitev. V tem trenutku je njen glavni podvig digitalizacija podjetij. Odskočno desko v estonskem IT sektorju predstavljajo predvsem področja shranjevanja podatkov, računalništva v oblaku, nadgradnje vladnih e - storitev in interoperabilnosti baz podatkov.
 
Estonija ima sodobno, tržno usmerjeno gospodarstvo in ima dokaj visok BDP na prebivalca v okviru Baltika in Srednje Evrope. Njeno gospodarstvo je zelo odvisno  od trgovine in je dovzetno za tuja nihanja.
Njeni glavni trgovinski partnerji so Finska, Švedska, Nemčija in Rusija.  Velik poudarek daje inovacijam, namenjenim za zagon tehnologij in e - poslovanja.
 
Kmetijski sektor prispeva 3 odstotke BDP in zaposluje 3,5 odstotka delovne sile. Med glavne kmetijske pridelke spadajo krompir, žita in zelenjava. Skoraj 1,1 milijona hektarja pokrivajo trajni nasadi ter njive.
 
Storitveni sektor ustvari 67 odstotkov BDP in zaposluje 66,9 odstotka aktivne delovne sile. Velja za najbolj razvitega, vključuje predvsem promet in logistiko, biotehnologijo ter finančne storitve. Najuspešnejši segment je področje IT, saj doprinese približno 7 odstotkov celotnega BDP in zaposluje 4 odstotke delovne sile. Estonija je vanj vložila veliko sredstev, ustanovila je tudi šolo informacijskih tehnologij TalTech in Center odličnosti za raziskave na področju IKT - EXCITE. (Vir: EIU; Factiva, junij 2020).
 
V industrijskem sektorju so najpomembnejše panoge elektronika, živilska, kemična ter lesno predelovalna industrija. Na področju informacijske in komunikacijske tehnologije velja poudariti, da ima Estonija enega izmed najbolj naprednih mobilnih trgov v Evropi (množične investicije operaterjev mobilne telefonije Telia, Elisa in Tele2, ki so v januarju 2019 omogočili prvo testno omrežje 5G). Za državo so značilne širokopasovne povezave prek različnih fiksnih in brezžičnih tehnologij. Platforme, ki so dostopne širši množici so ADSL2 +, FttP, kabel, Wi-Fi, WiMAX in HSPA / LTE.
 
Internet je v uporabi pri 89 odstotkih prebivalstva (starost od 16 do 74 let), od teh se ga 95 % poslužuje vsak dan. V veliki večini se ga uporablja za pošiljanje e - pošte in branje spletnih publikacij, bančne storitve ter iskanje informacij o blagu in storitvah. Medmrežje ima 99 odstotkov estonskih družin.
 
Več kot polovica estonskih podjetij, ki uporabljajo internet, uporablja tudi plačljive storitve v oblaku. Uporaba storitev v oblaku se je v zadnjih letih v precejšnji meri povečala. Največ te storitve uporabljajo tista podjetja, ki se ukvarjajo z informacijami in komuniciranjem ter podjetja iz strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti.

Zaradi trenutne globalne pandemije covida-19 se gospodarska politika vlade osredotoča predvsem na omilitev posledic, ki jih je pandemija povzročila gospodarstvu.