Odpiramo vrata tujine: Malta; osnovne značilnosti (1/5)

V seriji prispevkov nove rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo prvega od petih o Malti, ki bodo objavljeni vsak dan do petka ob 12. uri.
Fotografija: Tradicionalne pisane barke v pristanišču sredozemske ribiške vasice Marsaxlokk Luzzu na Malti. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Odpri galerijo
Tradicionalne pisane barke v pristanišču sredozemske ribiške vasice Marsaxlokk Luzzu na Malti. FOTO: Getty Images/iStockphoto

Repubblika ta' Malta. Maleth, kot so ji rekli Feničani in je pomenilo nebesa. μέλι oziroma med, po grško. Z eno besedo  Malta, sredozemska princesa, ki velja za deželo mediteranskega temperamenta, slovi po arhitekturnih biserih in zgodovinskih krajih. Ta deželica je prava morska meka kamnitih in tudi peščenih plaž, ter modrih jam. V deželi, v kateri se posrečeno mešajo italijanski, arabski in britanski vplivi, boste našli tudi izjemno okusno kulinariko in doživeli unikatne dogodivščine. Je ozemlje, po katerem sta hodila Popaj in Brad Pitt, in ozemlje, kjer boste našli tudi Slovence, ki imajo tam svoje restavracije.
.

Osnovne značilnosti države


Malta se nahaja v osrčju Sredozemskega morja, na pol poti med celinsko Evropo in Severno Afriko. Njeno ozemlje sestavlja 20 otokov in tudi čeri, ki ležijo 93 km južno od Sicilije in 288 km severno od Libije v Severni Afriki. Lahko bi rekli, da leži na severnem robu afriške tektonske plošče, na samem stičišču z evropsko tektonsko ploščo. Stalno naseljena sta samo največja otoka, in sicer Malta in Gozo, oziroma Għawdex (67 km2 in približno 30.000 prebivalcev). Otok Comino (Kemmuna) je naseljen samo občasno, saj na njem živi le nekaj ljudi. Toda otoki Cominotto, Filfla in St. Paul so na splošno nenaseljeni.

Valetta – pristaniško mesto pod varstvo UNESCA nosilka naziva Evropske prestolnice kulture v letu 2018.<em> </em>FOTO: REUTERS/Darrin Zammit Lupi 
Valetta – pristaniško mesto pod varstvo UNESCA nosilka naziva Evropske prestolnice kulture v letu 2018. FOTO: REUTERS/Darrin Zammit Lupi 
Malta je majhna otoška država, ki se nahaja na sredini Sredozemskega morja in nima celinskih voda. To pomeni, da nima niti ene reke ali jezera (morda edino v deževnem obdobju, a ta niso stalnica). Ima pa zato neverjetno veliko nizkih gričev, posejanih z množičnimi  polji in  močno razčlenjenost, ogromno zalivov in skal. Kamnine povsod štrlijo na površje. Je otok visokih klifov, nenavadnih skalnih formacij, čudovito kristalne morske vode (izstopa zaliv Modre lagune), ter majhnih, simpatičnih, tradicionalnih vasic, ki pričarajo brezčasnost. Malteška obala je razgibana in prepredena s številnimi zalivi in pečinami. Najvišja točka otočja je Ta'Dmejrek v bližini Dinglija z nadmorsko višino 253 m. 
 


Njeno podnebje je subtropsko in mediteransko z milimi zimami in toplimi do vročimi poletji. Večina padavin pade pozimi, medtem ko so poletja pretežno suha. V najhladnejšem mesecu (januar) se temperatura zraka giblje podnevi od 12 do 20 stopinj Celzija podnevi in od 7 do  12 stopinj Celzija ponoči. V najtoplejšem mesecu (avgust) pa se giblje od 28 do  34 stopinj celzija podnevi in od  19 do  24 stopinj celzija ponoči.
 
Modra laguna je v zimskih mesecih bolj plaža za oči, saj temperatura vode le najbolj trdoživim dopušča kopanje. FOTO: Felc Mitja / Delo
Modra laguna je v zimskih mesecih bolj plaža za oči, saj temperatura vode le najbolj trdoživim dopušča kopanje. FOTO: Felc Mitja / Delo
Poleti je vreme sončno, vroče in suho, pozimi pa precej blago, občasno dežuje, tako rekoč nikoli pa ni mraza in snega. Malta je pravi rekorder po številu sončnih dni na leto. Tu je skoraj vedno sončno.
 
Ima 5 regij, pri čemer ima vsaka svoj regionalni odbor, ki je vmesna raven med lokalno upravo in nacionalno vlado. Regije so razdeljene na lokalne svete, od tega jih je trenutno 68 (54 na Malti in 14 na otoku Gozo). 16 »zaselkov«, ki so del večjih svetov, ima svoj upravni odbor. Šest okrožij (pet na glavnem otoku) je pomembnih predvsem za statistične namene.
 
Lokalni sveti so odgovorni za splošno vzdrževanje in razvoj krajev (vključno s popravili manj pomembnih cest), dodelitev lokalnih upraviteljev in zbiranje odpadkov. Opravljajo tudi splošne upravne naloge za centralno vlado, kot sta to zbiranje vladnih najemnin in upravljanje skladov.

Trdnjava Saint Elmo. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Trdnjava Saint Elmo. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Skupna površina otoka meri 316 km2 in ima približno 400.000 prebivalcev. Ima dva uradna jezika: malteščino (govori jo 99 % prebivalstva) in angleščino (govori jo 88 % prebivalstva). Poleg njiju pa je med prebivalci slišati tudi italijanščino (64%) in francoščino (15 %). Približno 98 % prebivalstva Malte je katoličanov, ki pripadajo rimskokatoliški cerkvi. Na vsakih tisoč prebivalcev Malte je ena cerkev. Cerkev ima velik vpliv na vsakdanje življenje države, saj je na tem otočju leta 60 doživel brodolom sveti Pavel, ki je na otoke prinesel krščanstvo. Katoliška vera je uradna in najpogostejša vera na Malti.
 
Valuta je evro (EUR). Državna himna se imenuje L - Innu Malti , geslo pa Virtute et Constantia. Domena je .mt, klicna številka pa +356, medtem, ko je številka za nujno pomoč enaka naši, torej 112. Malta je v istem časovnem obdobju kot Slovenija.  
 
Glavno mesto republike je Valletta z nekaj več kot 7.000 prebivalci. Je impresivno pristaniško mesto ali tako rekoč trdnjava, z bogato zgodovinsko dediščino, ozkimi sončnimi ulicami s svetlimi vrati in balkoni, okrašenimi z gredicami. Mesto je pod zaščito UNESCA in je dobesedno muzej na prostem. Njena površina znaša 50 hektarjev in vsebuje približno 320 kulturnih spomenikov in znamenitosti. Leta 2018 je prejela naziv Evropske prestolnice kulture.
 
Malta. FOTO: Mitja Felc / Delo
Malta. FOTO: Mitja Felc / Delo
Ker je na Malti vse zelo blizu, traja vožnja z letališča do Vallette le 20 minut. Za ogled Vallette je zelo primeren najem vprežnega voza, ki vas bo popeljal po najlepših predelih tega čarobnega mesteca. Takšen izlet vam ne bo vzel veliko časa (približno 15 minut), obenem pa vam bo omogočil, da se takoj potopite v najboljše poglede na arhipelag in na samo prestolnico ter začutite tudi razpoloženje okoliških krajev. Valletto so leta 1566 ustanovili malteški vitezi. Obstajajo pa tudi arheološki dokazi, da je bilo na ozemlju sodobne Vallette že v IX. stoletju naselje Feničanov.
 


Zelo majhna mesta se na otočju imenujejo naselja. Tako v Mdini zdaj živi približno 300 ljudi in velja za najstarejše malteško mesto. Arheologi trdijo, da se je naselbina na ozemlju sodobne Mdine pojavilo pred skoraj 4000 leti. Najbolj naseljeno malteško mesto je Birkirkara in ima trenutno več kot 25.000 prebivalcev. Ostala pomembna mesta so še Mosta, Kormi, Zabbar, Rabat, Zeytun, Mellieha, Attard in St Julian's. Številna naselja tako rekoč nimajo meja in se dobesedno združujejo med seboj.
 
Številni festivali odkrivajo bogato etnološko dediščino Malte. FOTO: Mario Galea
Številni festivali odkrivajo bogato etnološko dediščino Malte. FOTO: Mario Galea
Malta je bila nekoč kolonija Velike Britanije in tako ima poleg morja in sonca tudi izredno bogato zgodovino, saj je bila zaradi svojega strateškega položaja in naravnega stičišča trgovskih poti stoletja na prepihu evropskih civilizacij. Je država z izjemno arheološko zgodovino, kar potrjujejo tudi najstarejši megalitski templji na svetu. Prva omemba te države sicer sovpada z začetkom naše dobe. Beseda Malta izvira iz starodavne različice feničanskega jezika in pomeni »zavetje«, »osamljeno mesto«.
 
Otok je v zgodovini pogosto  prehajal iz rok v roke – od leta 870 naprej je bila država v rokah Arabcev, nato je postala del Sicilije, leta 1530 pa je bila prenesena v suvereni viteški red, zahvaljujoč kateremu se je tu začela zlata doba. Leta 1798 je Malti zavladal Napoleon in tako vitezom za krajši čas prevzel otoke, a le za kratko. Kmalu so Malto prevzeli Britanci, ki so Malti vladali vse do leta 1964. Leta 1974 je bila na Malti razglašena popolna neodvisnost od Velike Britanije in istega leta je bila sprejeta tudi prva malteška ustava, na osnovi katere je Malta postala republika. Od maja 2004 je država del EU, 21. decembra 2007 se je pridružila Schengenskemu, 1. januarja 2008 pa še evrskemu območju.

Danes je Malta neodvisna suverena država in parlamentarna republika, katere predsednik je George Vella. Malta je republika, katere parlamentarni sistem in javna uprava sta natančno oblikovana po westminstrskem sistemu. Enodomni parlament sestavljata predsednik in predstavniški dom (malteško Kamra tad-Deputati), ki je izvoljen na splošnih neposrednih volitvah.
 
 
 

Več iz rubrike

Komentarji: