Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo v Italiji (2/5)
Italija ima razvejano industrijsko gospodarstvo, ki je razdeljeno na razvit industrijski sever, kjer prevladujejo zasebna podjetja, in manj razvit, visoko subvencioniran kmetijski jug, kjer je brezposelnost visoka.
Italija je gospodarstvo, kjer se združujeta centralno vodenje in tržni princip, je tretje največje nacionalno gospodarstvo v Evropski uniji, osmo največje na svetu po nominalnem BDP in 13. največje po BDP (PKS).
Italijansko gospodarstvo je zdaj veliko bolj naravnano na prosti trg kot kadarkoli prej. Več sektorjev je bilo liberaliziranih in državni monopoli razpuščeni.
Razmerje med javnim dolgom v Italiji je med pandemijo močno naraslo na več kot 155 odstotkov BDP. To je bilo najvišje takšno razmerje v 150-letni zgodovini države in precej nad ravnijo po drugi svetovni vojni. Hkrati je proračunski primanjkljaj države tako v letih 2020 kot 2021 narasel na več kot 9 odstotkov BDP.
Italijansko gospodarstvo v veliki meri poganja proizvodnja visokokakovostnih potrošniških dobrin, ki jih proizvajajo mala in srednje velika podjetja, med katerimi so mnoga družinska podjetja. Ima tudi precejšnje »sivo« gospodarstvo, ki po nekaterih ocenah predstavlja kar 17 % BDP.
Ocena gospodarske svobode Italije je 65,4, s čimer je njeno gospodarstvo 57. najbolj svobodno v indeksu 2022. Italija je med 45 državami v evropski regiji uvrščena na 33. mesto in njena skupna ocena je pod regionalnim povprečjem, a nad svetovnim povprečjem.
Ima enega najvišjih razmerij med bogastvom in dohodkom med državami z visokimi dohodki (skupna vrednost neto bogastva gospodinjstev, približno 8,5 bilijona evrov, je vredna približno sedem let nacionalnega dohodka).
Šibko gospodarstvo in neuspeh pri oblikovanju delujoče politične koalicije sta povzročila težave v Italiji.
Javni dolg Italije je 31. decembra 2021 znašal 2678,4 milijarde evrov, kar je 104,9 milijarde več glede na raven konec leta 2020.
Predvidena rast BDP na 3,1 % v letu 2022 in 2,4 % v letu 2023, po 6,6 % v letu 2021. To je nižja rast, kot je bila predvidena v oktobrskem predlogu proračuna za leto 2022.
V skladu z našimi ekonometričnimi modeli se dolgoročno predvideva, da se bo BDP Italije gibal okoli 2000 milijard dolarjev leta 2022 in 2380 milijard dolarjev leta 2023.
Gospodarska moč Italije je v predelavi in proizvodnji blaga, predvsem v malih in srednje velikih družinskih podjetjih. Njene glavne panoge so turizem, precizni stroji, motorna vozila, kemikalije, farmacevtski izdelki, električni izdelki, tekstil, moda, oblačila in obutev.
Tipični proizvodni izdelki, izdelani v Italiji, vključujejo izdelane kovinske izdelke; stroji in oprema; hrana, pijača in tobak; guma in plastika; kemikalije; keramika; nekovinski mineralni izdelki; oblačila in tekstil; usnjeni izdelki; obutev, motorna vozila ter transportna oprema.
Pregled gospodarskih gibanj v Italiji
Izvoz: Izvoz v Italijo se je februarja 2022 medletno povečal za 22,7 odstotka na 47,2 milijarde evrov, kar je posledica večjih pošiljk potrošniškega blaga (21,2 odstotka), vmesnega blaga (27,2 odstotka) in energije (125 odstotkov).
Vir: Nacionalni inštitut za statistiko (ISTAT)
Leta 2017 se je izvoz iz Italije v primerjavi z letom poprej povečal za 7 odstotkov in dosegel najvišjo vrednost v zgodovini 448 milijard evrov.
Italija je izvozila največ: stroje in opremo (18 odstotkov celotnega izvoza); transport (11 odstotkov); navadne kovine in kovinski izdelki (11 odstotkov); tekstil, oblačila, usnje in dodatki (11 odstotkov); hrana, pijače in tobak (8 odstotkov); kemikalije (7 odstotkov); izdelke iz gume in plastičnih mas, druge nekovinske mineralne izdelke (6 odstotkov); ter farmacevtske, kemično-medicinske in botanične izdelke (6 odstotkov).
Glavne izvozne partnerice s: Nemčija (12 odstotkov celotnega izvoza), Francija (10 odstotkov), ZDA (9 odstotkov), Španija, Združeno kraljestvo in Švica (po 5 odstotkov) ter Belgija, Kitajska in Poljska (po 3 odstotke).
Uvoz: Uvoz v Italijo se je na letni ravni povečal za 44,9 odstotka na 48,8 milijarde evrov, zaradi nakupov energije (202,9 odstotka), vmesnega blaga (44,3 odstotka) in potrošniškega blaga (27,2 odstotka).
Vir: Nacionalni inštitut za statistiko (ISTAT)
Leta 2017 se je uvoz v Italijo glede na predhodno leto povečal za 9 odstotkov na 401 milijard evrov, kar je najvišja raven po letu 2011.
Glavni uvozi so bili: transport (12 odstotkov celotnega uvoza); navadne kovine in kovinski izdelki (10 odstotkov); kemikalije (9 odstotkov); tekstil, oblačila, usnje in dodatki (8 odstotkov); hrana, pijače in tobak (8 odstotkov); stroji in oprema (7 odstotkov); računalniki, elektronske in optične naprave (7 odstotkov); farmacevtski, kemično-medicinski in botanični izdelki (6 odstotkov); in surova nafta (6 odstotkov).
Glavni uvozni partnerji so bili: Nemčija (16 odstotkov celotnega uvoza); Francija (9 odstotkov); Kitajska (7 odstotkov); Nizozemska (6 odstotkov); Španija (5 odstotkov); Belgija in ZDA (po 4 odstotke); Rusija, Velika Britanija in Švica (po 3 odstotke).
Vir: tradingeconomics.com
Poslovno sodelovanje med Slovenijo in Italijo
Pomembnejši bilateralni sporazumi, ki urejajo gospodarsko sodelovanje med državama:
- Uredba o ratifikaciji skupne deklaracije o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo
- Uredba o ratifikaciji Memoranduma o sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike
- Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o prištetju obveznih rezerv surove nafte, polproizvodov in naftnih derivatov (BITORN)
- Zakon o ratifikaciji Sporazuma o medsebojni upravni pomoči za preprečevanje, odkrivanje in zatiranje carinskih kršitev med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike (BITUPC)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja z dodatnim protokolom (BITIDO)
- Akt o notifikaciji nasledstva sporazumov nekdanje Jugoslavije z Republiko Italijo (Uradni list RS-MP, št. 11-60/1992)
- Uredba o ratifikaciji Dogovora med Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) in Inštitutom za varovanje okolja in raziskave Italijanske republike (ISPRA) o zgodnji izmenjavi informacij ob radiološkem izrednem dogodku in sodelovanju pri jedrski varnosti
- Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko o črti državne meje na reguliranem odseku potoka Čubnica/Barbucina v V. mejnem sektorju (BITDMOP)
- Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov (BITIMVTP)
Vir: IUS-INFO - Register predpisov RS, december 2021
Slovenski izvoz v Italijo v letu 2021 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):
|
Delež |
EUR |
Skupina proizvodov |
|
15 % |
620.917 |
Mineralna goriva in olja, proizvodi njihove destilacije, bituminozne snovi in mineralni voski |
|
8 % |
346.130 |
Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor |
|
8 % |
344.601 |
Železo in jeklo |
|
8 % |
335.036 |
Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodikcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke |
|
7 % |
308.103 |
Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas, kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume |
|
6 % |
264.303 |
Les in lesni izdelki, lesno oglje |
Slovenski uvoz iz Italije v letu 2021 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):
|
Delež |
EUR |
Skupina proizvodov |
|
12 % |
565.783 |
Železo in jeklo |
|
11 % |
503.445 |
Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli |
|
10 % |
476.457 |
Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor |
|
9 % |
426.444 |
Mineralna goriva in olja, proizvodi njihove destilacije, bituminozne snovi in mineralni voski |
|
7 % |
321.222 |
Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas, kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume |
|
6 % |
305.487 |
Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodikcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke |
Vir: Statistični urad RS, marec 2022
Izobraževanje: v Italiji je brezplačno in obvezno za otroke, stare od 6 do 16 let. Italijanski izobraževalni sistem je razdeljen na vrtec, osnovno in srednjo šolo in univerzo. Prva stopnja izobraževanja je obvezna in jo sestavljata osnovnošolsko in nižje sekundarno izobraževanje. Osnovnošolsko izobraževanje (scuola primaria) se začne pri 6. letu starosti in traja 5 let. Nižje sekundarno izobraževanje (scuola secondaria di I grado) se začne pri 11 letih in traja 3 leta.
Italija ima tako zasebni kot javni izobraževalni sistem. Program za mednarodno ocenjevanje študentov, ki ga koordinira OECD, trenutno uvršča splošno znanje in veščine italijanskih 15-letnikov na 34. mesto na svetu v bralni pismenosti, matematiki in naravoslovju, kar je bistveno pod povprečjem OECD.
Osnovno in srednješolsko šolanje je v celoti brezplačno.
Italija je priljubljena destinacija za mednarodne študente. Ponuja kakovostno visokošolsko izobraževanje z ugodnejšimi šolninami kot druge zahodnoevropske države. V Italiji je okoli 32.000 mednarodnih študentov, vključno s samostojnimi študenti in študenti na programih izmenjave.
Zasebne univerze v Italiji običajno zaračunavajo višje šolnine v primerjavi z javnimi univerzami in večina jih ima enake šolnine za evropske kot neevropske študente. Povprečne šolnine na zasebnih univerzah se gibljejo med 3000 – 35.000 EUR/leto.
Mednarodnim kandidatom svetujemo, da imajo najmanj 850-900 EUR na mesec za stroške, kot so prenočišče (na osnovi souporabe), hrana, prevoz in oblačila itd. Pozor, draga mesta za študij so Rim, Milano in Bologna, cenejša pa Pisa, Padova ali Torino.
Najpomembnejše fakultete so:
- Università La Sapienza di Roma - največje vseučilišče v Evropi, drugo na svetu. Nahaja se skoraj v centru Rima, kar je še en dober razlog za odločitev študirati tu, čeprav je življenje v Rimu zelo drago.
- Università di Bologna - ustanovljena leta 1088 spada med prve v Evropi. Ponuja odlično znanje s področja družboslovja, medicine, biologije in naravoslovja.
- Università di Firenze - ohranjanje umetniške in kulturne tradicije predstavlja to univerzo kot edistveno v svetu. 60.000 študentov študira na 12 fakultetah na področju farmacije in kemije.
- Università Statale di Milano - od ustanovitve leta 1924 ima univerza v Milanu velik ugled predvsem na področju tehničnih znanosti
- Università di Padova - zelo dobre reference na področju družboslovja, medicine, naravoslovja, predvsem na področju veterine, fizike in rudarsko-geoloških raziskav.
Delo: Italija se je tudi sama znašla v precej globoki krizi, kar v praksi pomeni manj prostih delovnih mest. Tako se tudi Italija srečuje z vse višjo brezposelnostjo (skoraj 2,5 milijona brezposelnih), zato je tudi priložnosti za slovenske iskalce zaposlitve vse manj. Iskanje dela v tujini je pogosto pogojeno z znanjem jezika, saj domačini le redko govorijo kakšen svetovni jezik. Prav zaradi tega večina kandidatov za delo v Italiji prihaja iz obmejnih območij Primorske regije.
Država izkazuje zanimanje predvsem za kandidate tehničnih strok (skoraj 4%), povečalo se je povpraševanje tudi pri kandidatih v storitvenem sektorju, največ zanimanja pa je bilo za proizvodne delavce (z izkušnjami in brez njih).
Drugi povpraševani poklici v Italiji so na področju matematike, računalništva, prodaje in digitalnega marketinga. Poleg tega imajo območja, ki so na nek način povezana z gostinstvom/turizmom, več ponudb za delo.
Med letoma 2000 in 2019 se je povprečna plača v Italiji zvišala in je leta 2019 dosegla skoraj 30 tisoč evrov bruto letno. Vendar se je leta 2020 znižala na 28 tisoč evrov. Moški menedžerji so predstavljali skupino ljudi z najvišjimi zaslužki. Njihova bruto plača je znašala 103 tisoč evrov na leto. Ker Italija nima minimalne plače, v Italiji ni obvezne minimalne plače za delavce. Plačilne stopnje se morajo dogovoriti neposredno z delodajalcem prek kolektivnih pogajanj ali na drug način pogajanj o pravični plači za življenje.
#Odpiramo vrata tujine
Rubrika zajema teme o poslovanju v tujini, predvsem svetovanja glede pravnih vidikov ustanavljanja podjetij v tujini, glede navezovanja poslovnih stikov, poznavanja davčne zakonodaje, poslovnih navad v različnih državah, dotika se tudi kulturnih navad, bontona, garderobe, tradicije, poslovne mentalitete, psiholoških znanj, poudarek pa je na trikih ter zankah o tem, kako svoj posel razširiti v tujino. Pregled pripravlja skupina strokovnjakov za mednarodno gospodarsko pravo iz Inštituta za civilno in gospodarsko pravo.
Celotno rubriko najdete TUKAJ.
Več iz rubrike
Konflikti v podjetju in kako jih razrešiti
Ni potrebno, da se v vašem podjetju izogibate ali bojite konfliktov. Ti so naravni in celo zdravi, pod pogojem, da znamo s konflikti ustrezno ravnati.
500-odstotno zvišanje cen elektrike
Cene elektrike gredo v nebo. Ekonomisti pričakujejo, da bodo evro območje v prihodnjih mesecih potisnile v hudo in trajno gospodarsko recesijo.
