Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo na Šrilanki (2/5)
Šrilanka je razvijajoče se gospodarstvo, ki v veliki meri temelji na kmetijstvu, storitvah in lahki industriji.
Ima mešano gospodarstvo, v katerem sta v proizvodni proces vključena tako zasebni kot državni sektor. Gospodarstvo, ki se je na Šrilanki razvilo pod britansko oblastjo, je bilo pretežno usmerjeno v kmetijstvo, pri čemer je kmetijstvo na plantažah v največji meri prispevalo k rasti države.
Njeno prosto tržno gospodarstvo je bilo leta 2019 vredno 84 milijard dolarjev po nominalnem bruto domačem proizvodu in 296,959 milijarde dolarjev po pariteti kupne moči (PKM). Država je med letoma 2003 in 2012 doživela 6,4-odstotno letno rast, kar je precej višje kot v primeru njenih regionalnih vrstnikov.
'Modra ekonomija' služi kot krovni izraz za številne gospodarske dejavnosti, ki spodbujajo vključujočo rast in okoljsko trajnost, kot so obnovljiva energija iz oceanov, ribištvo, ribogojstvo, pomorski promet, turizem ali ravnanje z odpadki.
Zunanji dolg na Šrilanki je med letoma 2012 in 2021 v povprečju znašal 47134,09 milijona ameriških dolarjev, kar je v četrtem četrtletju leta 2019 doseglo najvišjo vrednost 55915,96 milijona ameriških dolarjev v četrtem četrtletju 2019 in rekordno nizko vrednost 37098,10 milijona ameriških dolarjev v četrtem četrtletju leta 2012. Dolg se je na podlagi najnovejših ocen nacionalnega dohodka in podatkov o dolgu do junija 2021 povzpel na 104 odstotkov bruto domačega proizvoda s 101 odstotka decembra 2020.
V letu 2020 se je predvidevalo, da si bo rast leta 2021 opomogla na 3,4 odstotka, vendar srednjeročne obete zameglijo že obstoječe makroekonomske slabosti in gospodarske brazgotine zaradi pandemije covida-19. Zaradi izgubljenih delovnih mest in zaslužka naj bi revščina leta 2021 ostala nad ravnmi pred pandemijo.
V odprtem gospodarstvu Šrilanke ženske bistveno prispevajo k izvozu, dohodku iz deviznih rezerv in celotnemu gospodarstvu. Sestavljajo veliko večino delavcev v ključnih izvoznih sektorjih, kot so tekstil in oblačila, čaj, pa tudi v tujih zaposlitvah.
Po podatkih Svetovnega programa za hrano je 22 odstotkov Šrilančanov podhranjenih, kar pomeni, da številni državljani nimajo potrebnih vitaminov in mineralov. Podnebne spremembe negativno vplivajo tudi na stopnjo revščine na Šrilanki, saj hude poplave in suše ogrožajo varnost preskrbe s hrano in omejujejo dostop do čiste vode.
Nominalni BDP Šrilanke je za 12 mesecev, ki se konča junija, znašal 15,9 bilijona rupij, skupni dolg pa je narasel na 16,56 bilijona rupij. Zunanji dolg v rupijah se je povečal na 6,63 bilijona rupij s 6,0 bilijona rupij, kljub neto vračilu rupij, ko je rupija padla.
Dolgoročno naj bi se letna stopnja rasti BDP-ja Šrilanke leta 2022 po naših ekonometričnih modelih gibala okoli 4,50 odstotka.
Gospodarstvo Šrilanke je v prvem četrtletju 2021 napredovalo za 4,3 odstotka medletno, potem ko se je v prejšnjem obdobju povečalo za 1,3 odstotka.
Pričakuje se, da bo do konca leta 2021 BDP na Šrilanki dosegel 88 milijard ameriških dolarjev glede na globalne makro modele Trading Economics in pričakovanja analitikov. Dolgoročno naj bi se BDP Šrilanke leta 2022 po naših ekonometričnih modelih gibal okoli 97 milijard ameriških dolarjev.
Za zaključek je treba poudariti, da je država zaradi daljnovidne vizije sedanjega režima pod vodstvom predsednika Rajapakse Šrilanka dosegla položaj najhitreje rastočega gospodarstva v Aziji.
Šrilanka je razvijajoče se gospodarstvo, ki v veliki meri temelji na kmetijstvu, storitvah in lahki industriji. Leta 2020 je delež kmetijstva v bruto domačem proizvodu Šrilanke znašal 8,36 odstotka, industrija je prispevala približno 26,25 odstotka, storitveni sektor pa približno 59,67 odstotka.
Do poznih 70. let prejšnjega stoletja je v proizvodnji na Šrilanki prevladovalo več velikih podjetij, razvitih v državnem sektorju za proizvodnjo izdelkov, kot so cement, jeklo, keramika, goriva in maziva, papir, usnje, pnevmatike, tekstil, sladkor in alkoholna pijača.
Pregled gospodarskih gibanj na Šrilanki
Največji uvoz Šrilanke predstavljajo rafinirana nafta (1,87 milijarde dolarjev), lahke gumirane pletene tkanine (815 milijonov dolarjev), zlato (617 milijonov dolarjev), avtomobili (555 milijonov dolarjev) in oprema za radiodifuzijo (362 milijona dolarjev), ki se večinoma uvažajo iz Indije (4,23 milijona dolarjev). B), Kitajske (4,08 milijarde dolarjev), Singapurja (1,18 milijarde dolarjev), Združenih arabskih emiratov (1,06 milijarde dolarjev) in Malezije (851 milijonov dolarjev).
Šrilanka uvaža različne kmetijske proizvode in hrano, vključno s pšenico, lečo, sladkorjem, sadjem, mlekom in mlečnimi izdelki. Uvoz hrane in pijač je v letu 2018 predstavljal 7,2 odstotka celotnega uvoza. Šrilanka se uveljavlja kot pomemben trg za mednarodno poslovanje in turizem.
Izvoz Šrilanke se je v primerjavi z letom poprej povečal za 3,1 odstotka na 1.031 milijonov dolarjev septembra, predvsem zaradi prodaje industrijskih izdelkov (štiri odstotki), zlasti tekstila in oblačil (5,7 odstotka); izdelkov iz gume (16,6 odstotka) in naftnih derivatov (87,6 odstotka).
Šrilanka izvaža večinoma tekstil in oblačila (52 odstotkov celotnega izvoza) ter čaj (17 odstotkov). Drugi izdelki vključujejo začimbe, dragulje, kokosove izdelke, gumo in ribe. Glavni izvozni partnerji so Združene države Amerike, Združeno kraljestvo, Nemčija, Belgija in Italija.
Na ravni podrobnejše štirimestne kode harmoniziranega tarifnega sistema (HTS) je prvi izvoz Šrilanke čaj. Trije izdelki, ki se jih izvaža v največji meri (čaj, nepleteni in nekvačkani modrčki in stezniki ter pleteno ali kvačkano žensko spodnje perilo in pižame) predstavljajo 21,7 odstotka celotne vrednosti blaga, izvoženega s Šrilanke.
Vir: tradingeconomics.com
Zanimivosti - poslovno sodelovanje med Šrilanko in Slovenijo
Primerjava med gospodarstvi Slovenije in Šrilanke je dostopna na povezavi.
Konzulat Šrilanke v Ljubljani se nahaja na Dunajski cesti 152 in je dosegljiv po telefonu 31 380 555 ter po elektronski pošti: aprebil_consulate@outlook.com.
Konzulat Šrilanke v Ljubljani nadzoruje veleposlaništvo na Dunaju.
Konzulat Šrilanke v Ljubljani je edino šrilanško predstavništvo v Sloveniji.
Veleposlanica Šrilanke v Sloveniji Majintha Jayesinghe je 21.7.2021 predala poverilna pisma predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju v predsedniški palači v Ljubljani.
Veleposlanica Jayesinghe je izrekla tudi čestitke ob 30. obletnici državnosti Slovenije in prevzemu Slovenije pred predsedovanjem Evropskemu svetu 1. julija 2021, obenem je slovenskega predsednika seznanila z izzivi, s katerimi se sooča v pandemiji covida-19, in upala, da bo prišlo do pravične porazdelitve cepiv.
Veleposlanica je dejala, da so posebni odnosi med Šrilanko in Slovenijo eksponentno rastli in pokrivajo množico področij od vzajemne koristi.
Povedala je tudi, da Šrilanka upa, da bo v prihodnjih letih še okrepila in razširila prijateljske odnose na gospodarskem, trgovinskem, investicijskem in turističnem področju.
Jayesinghe je predsedniku Borutu Pahorju v imenu predsednika Gotabaye Rajapakse poslala povabilo na obisk Šrilanke. Slovenski predsednik Pahor je izjavil, da želi Šrilanko obiskati še pred koncem svojega drugega mandata.
Pogovori so potekali v smeri raziskovanja novih načinov za spodbujanje trgovinskih, investicijskih in turističnih priložnosti v novem normalnem stanju.
Slovenija in Šrilanka sta leta 2013 dejali, da bosta nadgradili vezi. Oba takratna zunanja ministra sta v nagovoru za novinarje v Ljubljani poudarila, da so odnosi med Slovenijo in Šrilanko prijateljski in brez odprtih vprašanj, obe državi pa si želita še poglobiti odnose.
Vir: dailynews.lk; soleniatimes.com
Z 92,5-odstotno stopnjo pismenosti je Šrilanka ena izmed najbolj pismenih držav med državami v razvoju. Njena stopnja pismenosti med mladimi znaša 98 odstotkov, računalniška stopnja pismenosti 35 odstotkov, vpis na osnovnošolsko stopnjo pa je višji od 99 odstotkov. To je ena od redkih držav na svetu, ki zagotavlja univerzalno brezplačno izobraževanje od primarne do terciarne stopnje.
Šrilanka ima približno 9675 državnih šol, 817 zasebnih šol in t.i. Pirivene. Ima tudi 15 javnih univerz, vendar pa so za to okolje značilni tudi pomanjkanje odzivnosti izobraževalnega sistema za zahteve trga dela, neenakosti pri dostopu za kvalitetno izobraževanje ter pomanjkanje učinkovite povezave med sekundarnim in terciarnim sektorjem izobraževanja. Udeležba na izobraževanjih na terciarni ravni se giblje okoli 5,1 odstotka.
Izobraževalna struktura Šrilanke je razdeljena na pet stopenj: osnovnošolsko, nižje sekundarno, višje sekundarno, visokošolsko in terciarno. Osnovnošolsko izobraževanje traja pet let (od 1. do 5. razreda) in ob koncu tega obdobja se dijaki lahko odločijo za pisanje državnega izpita, imenovanega štipendijski izpit.
Šrilanka se je leta 1948 osamosvojila od Velike Britanije, približno 30 let pozneje pa je pravico do brezplačnega izobraževanja zapisala v ustavi. Ne glede na to ima Šrilanka najvišjo prijavljeno stopnjo pismenosti mladih v Južni Aziji, in sicer 98,77 odstotka, v primerjavi z 89,66 odstotka v Indiji in 83,2 odstotka v Bangladešu.
Šolanje je obvezno za otroke od 5 do 13. leta. Izobraževanje je financirano iz države in je brezplačno na voljo na vseh ravneh, tudi na univerzitetni ravni. Država šolarjem zagotavlja tudi brezplačne učbenike.
Šrilanka kot država za študij
Dodiplomsko izobraževanje na državnih univerzah je brezplačno, a izjemno konkurenčno, omejeno in standardizirano. Manj kot 16 odstotkov (manj kot 16.000 študentov) tistih, ki izpolnjujejo pogoje, se lahko vpiše na državne univerze. Od tega le polovica diplomira.
Študenti morajo opraviti lokalni AL in vstopiti na državno univerzo po sistemu z-ocen. V primeru odprtih univerzitetnih diplom lahko študeni sledijo študijskim programom kot zunanji študenti, tako da se prijavijo prek ločenega postopka prijave, ki ni odvisen od z-rezultata.
Katera bo najbolj zaželjena diploma na Šrilanki v letu 2022?
- BSc Special (Hons) iz informacijske tehnologije. Šrilanški inštitut za informacijsko tehnologijo SLIIT,
- BSc Special (Hons) iz računalniških sistemov in omrežij,
- Diplomirani inženir gradbeništva in gradbeništva,
- Diplomirani inženir strojništva.
Vir: bachelorstudies.com
Če ste podkovana poslovna oseba in iščete nove priložnosti, je Šrilanka odličen kraj, ki ga lahko obiščete.
Za delo na otoški državi Šrilanka si morate delovno vizo predčasno urediti na Dunaju in sicer na Veleposlaništvu Demokratične socialistične republike Šrilanka.
Ali potrebujem za delo na Šrilanki vizum?
Vsak prosilec za delovni vizum, ne glede na državljanstvo ali vrsto dela, mora imeti vstopni vizum pred potovanjem na Šrilanko. Odobritev vstopnega vizuma za zaposlitev obdeluje Ministrstvo za priseljevanje v Colombu.
Tujec, ki namerava delati na Šrilanki, mora najprej imeti veljavno zaposlitveno ponudbo / pogodbo delodajalca na Šrilanki. Delodajalec se mora prijaviti na Oddelek za priseljevanje za odobritev vstopnega vizuma.
Kako lahko dobim stalni vizum na Šrilanki?
- Vloga za vstopni vizum
- Veljaven potni list (Veljavnost potnega lista mora biti najmanj šest mesecev po datumu vstopa na Šrilanko.)
- Dve fotografiji (standardni foto format)
- Kopija obvestila o odobritvi vstopnega vizuma Ministrstva za priseljevanje in emigracijo Šrilanke.
Vrste pogostih delovnih mest po TVET: kmetijstvo, nasadi in živina, umetniško oblikovanje in mediji (vizualno in uprizoritveno), popravilo in vzdrževanje avtomobilov, gradbeništvo, elektrika, elektronika in telekomunikacije, finance, bančništvo in menedžment, živilska tehnologija.
Uradnik za pakiranje je najbolj iskano delovno mesto na Šrilanki, drugo pa operater za vnos podatkov. Sledijo prodajalec, voznik, uradnik, tovarniški pomočnik, bančna pomočnica.
Najbolj plačani so inženirji z 41.000 dolarjev letne plače. Najslabše plačani so strokovnjaki za svetovanje, računovodstvo in strokovne storitve s 24.000 dolarjev letne plače.
Minimalna plača na Šrilanki je najnižji znesek, ki ga delavec lahko zakonito prejme za svoje delo. Ta znaša 10.000 rupij na mesec. Povprečna plača na Šrilanki je 2.498.902 LKR na leto. Najbolj tipičen zaslužek je 1.360.317 LKR. Vsi podatki temeljijo na 1405 anketah o plačah.
#Odpiramo vrata tujine
Rubrika zajema teme o poslovanju v tujini, predvsem svetovanja glede pravnih vidikov ustanavljanja podjetij v tujini, glede navezovanja poslovnih stikov, poznavanja davčne zakonodaje, poslovnih navad v različnih državah, dotika se tudi kulturnih navad, bontona, garderobe, tradicije, poslovne mentalitete, psiholoških znanj, poudarek pa je na trikih ter zankah o tem, kako svoj posel razširiti v tujino. Pregled pripravlja skupina strokovnjakov za mednarodno gospodarsko pravo iz Inštituta za civilno in gospodarsko pravo.
Celotno rubriko najdete TUKAJ
Več iz rubrike
Konflikti v podjetju in kako jih razrešiti
Ni potrebno, da se v vašem podjetju izogibate ali bojite konfliktov. Ti so naravni in celo zdravi, pod pogojem, da znamo s konflikti ustrezno ravnati.
500-odstotno zvišanje cen elektrike
Cene elektrike gredo v nebo. Ekonomisti pričakujejo, da bodo evro območje v prihodnjih mesecih potisnile v hudo in trajno gospodarsko recesijo.
