Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli v Švici (1/5)

V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine« predstavljamo Švico.
Fotografija: Chillon, Švica. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Chillon, Švica. Foto: Shutterstock

Švica velja za državo višjega standarda, uglajenosti in s tradicijo mednarodnega povezovanja, zato se v njej nahaja sedež marsikatere mednarodne organizacije. Pri pohajkovanju po državi boste občudovali neverjetne Alpe in gore, kopna jezera, čudovite vasice ter s sirom in čokolado v rokah zašli v eno izmed njihovih urarn. Njeno uradno ime v latinščino prevedemo kot Confoederatio Helvetica, kar pomeni Švicarska konfederacija. Gre tudi za zibelko vsem poznanega znanstvenika Alberta Einsteina. Ta popolna smučarska destinacija že dolgo privablja bogate tujce. Vabijo jih tudi visoke plače, stabilno gospodarstvo in ugodne davčne stopnje. Več kot 25 odstotkov švicarskega prebivalstva ima tuje korenine, približno polovica multimilijonarjev v državi pa prihaja iz tujine.
 

Osnovne značilnosti države

 
Švica leži v osrčju Evrope. Svojo 1.935 kilometrov dolgo mejo deli s petimi državami: Italijo, Francijo, Nemčijo, Avstrijo in Lihtenštajnom.
 
Na severu meji na Nemčijo, na zahodu na Francijo, na vzhodu na Avstrijo in Lihtenštajn ter na jugu na Italijo.
 
Meja med Švico in Italijo se razteza na dobrih 700 kilometrov, zaradi česar je to najdaljša mednarodna meja v Švici. Nahaja se na južnem robu te države in poteka v smeri od vzhoda proti zahodu.
 
Francosko - švicarska meja je dolga 572 km. Čeprav večina meje, ki je označena z obrobnimi kamni, ni varovana, jo na več kontrolnih točkah, predvsem na prometnih cestah, še vedno nadzoruje osebje.
 
Prost dostop Švice do morja zagotavlja Mannheimov zakon iz leta 1868, ki je bil revidiran leta 1963. Švici podeljuje popolno pravico do dostopa po vsej regiji Ren in deloma izven nje. Ren velja za mednarodno vodo do mostu Mittlerer Brücke v Baslu.
 
Švico lahko razdelimo na tri različne geografske regije: švicarske Alpe, osrednjo planoto in Juro, od katerih ima vsaka zelo različne geološke danosti. Poleg tega dve majhni regiji nista del teh treh.
 
Prav tako svojo regijo deli kar na 26 kantonov, pri tem pa vsak kanton odloča o svoji interni organizaciji.
 
image_alt
Kot najstnik brezdomec, danes uspešen podjetnik in milijonar

Alpe pokrivajo približno 58 odstotkov države, vendar tam živi le 11 odstotkov prebivalstva. Osrednja planota predstavlja okoli 31 odstotkov, Jura pa 11 odstotkov. Ima 49 gorskih vrhov, ki so visoki 4000 metrov ali več.
 
Monte Rosa na tem območju (Dufourspitze) ima nadmorsko višino 4634 metrov, zaradi česar je to najvišji vrh Švice.
 

Velika raznolikost rastlinskega in živalskega sveta

 
Zaradi zelo različnih podnebnih in nadmorskih višin se na tem območju nahaja veliko različnih rastlin in živali. Tako lahko na primer v nižini najdemo drevesa, kot so ciprese, palme, pomaranče in mandlji. Na višini približno 1200 metrov najdete bukve, lipo, norveški javor in hrast, kostanj ter brezo, na najvišjih nadmorskih višinah pa se nahaja najbolj obsežen gozd iglavcev, kjer so zastopani smreka, macesen in sorta bora.
 
Nacionalna roža je Edelweiss, ki raste visoko v Alpah. Pomeni čistost in iskrenost ter spada v skupino marjetic.
 
Nacionalna žival je rdeči jelen. Je največji švicarski kopitar. To je še ena žival, ki je bila v 19. stoletju zaradi pretiranega lova izbrisana iz države. Tukaj boste našli strupene kače, pajke, škorpijone (večinoma v Ticinu), ose in čebele.
 
Nacionalna ptica je Turaco. Gre za edinstvene in redke vrste ptic, ki jih najdemo v švicarskih gorah in v Južni Afriki.
 
Lisica velja za največjega plenilca švicarskega narodnega parka po tem, ko so skoraj popolnoma izginili volk, ris in medved.
 
Švica je država, bogata z vodo. Jezera in reke pokrivajo približno 4 odstotkov njegove površine. Ima približno 61.000 kilometrov rek in potokov ter približno 1500 jezer. Na območju je tudi 6 odstotkov evropskih sladkovodnih zalog, tu pa imajo svoje izvire tudi Rhone, Ren in Inn.
 
Lauterbrunnen, Švica. Foto: Shutterstock
Lauterbrunnen, Švica. Foto: Shutterstock

Ren je glede na dolžino 375 kilometrov najdaljša reka v Švici. Čeprav teče daleč proti vzhodu države, zahvaljujoč mogočnim pritokom izsuši kar 80 odstotkov površine Švice.
 
Švica, ki se nahaja v hidrografskem središču Evrope, je izvir številnih večjih rek. Dva najpomembnejša sta Rhône, ki se izliva v Sredozemsko morje, in Ren, ki se izliva v Severno morje.
 
Največja jezera v državi so  Ženevsko, Neuchâtelsko in Biennsko jezero. Nahajajo se v vznožju Jure. Ženevsko jezero, ki si ga delita Francija in Švica, je največje sladkovodno jezero v srednji Evropi. Jezero Neuchâtel je s 218 kvadratnimi kilometri največje jezero na ozemlju Švice.
 
Čeprav je sol švicarski naravni vir, ki jim bo služil še stoletja, država nima morja. Sol imajo po zaslugi prvotnega oceana, ki je izhlapel pred 200 milijoni let, za seboj pa je pustil plasti soli, katerih debelina v severozahodni Švici, Juri in švicarskih Midlandih znaša do 100 metrov.
 
Podnebje je zmerno, brez pretirane toplote, mraza ali vlage. Na zahodu in severozahodu se močneje čuti vpliv zmernega atlantskega podnebja, na vzhodu pa vpliv celinskega podnebja. Na zemljepisni širini 47 je podnebje zmerno in na splošno prijetno. Od julija do avgusta se temperature gibljejo od 18 do 28 stopinj Celzija, od januarja do februarja pa od -2 do 7 stopinj Celzija. Spomladi in jeseni je dnevno območje temperature od 8 do 15 stopinj Celzija. Najboljši čas za obisk Švice je med aprilom in oktobrom, čeprav bodo ljubitelji zimskih športov morda tja raje odpotovali od decembra do marca. Država ima štiri različne letne čase, od katerih je vsak zanimiv na svoj način. Spomladanski meseci od marca do maja prinašajo alpske cvetove in cvetoča drevesa.
 
Njena površina znaša 41.285 kvadratnih kilometrov (približno za dve Sloveniji) in ima 8,545 milijona prebivalcev (približno za štiri Slovenije).
 
image_alt
Futuristična luksuzna jahta privablja poglede

Na vsak kvadratni kilometer 206 ljudi


Švica je pretežno krščanska država. Največ je katoličanov, sledijo protestanti. Verska sestava Švicarjev se je v zadnjih nekaj desetletjih precej spremenila. Sestavlja jo 64,6 odstotka kristjanov (od tega 34,4 odstotka rimokatolikov, 25,5 odstotka reformiranih in 5,7 odstotka drugih), 29,5 odstotka nepovezanih, 3,5 odstotka muslimanov, 0,2 odstotka Judov ter 1,3 odstotka drugih veroizpovedi.

Ustava jamči svobodo vere in vesti, kazenski zakonik pa prepoveduje diskriminacijo katerekoli vere ali njenih pripadnikov. Ustava pooblašča ureditev odnosa med vlado in verskimi skupinami na 26 kantonov. Na vsak kvadratni kilometer švicarskega ozemlja je povprečno 206 ljudi, zaradi česar je Švica od leta 2018 na 67. mestu kar se tiče gostote prebivalstva na svetu. Presežek rojstev, razlika med rojstvi in ​​smrtmi, se je v primerjavi s prejšnjim letom praktično prepolovil z 18.400 na 9500 ljudi. Ta upad je bil predvsem posledica povečanja smrtnosti, poroča statistični urad. »To pomeni, da je presežek rojstev na najnižji ravni od leta 2004,« je zapisano.

Večina Švicarjev, približno 65 odstotkov, se etnično opredeljuje kot Nemci. Germanska plemena so bila dolgo časa glavna sila v Alpah in ko je nastala prva švicarska konfederacija, je bila tehnično del Svetega rimskega cesarstva, ki so ga nadzorovali Nemci. Ima kar štiri uradne jezike; poleg nemščine, francoščine in italijanščine tudi retoromanščino. Nemški jezik se govori v vzhodnem in osrednjem delu Švice. Večina (približno 63 odstotkov) prebivalstva govori švicarsko - nemško, ki se imenuje tudi Schwiizertütsch. Gre za kombinacijo različnih narečij, ki so jih nekoč govorili v Avstriji in Nemčiji. Njegovi govorci ga imenujejo Dialekt, Mundart ali samo Dütsch. Angleščina je najpogostejši nedržavni jezik in jo v Švici govori 45 odstotkov prebivalstva. Angleščina je v nemško govorečem delu države bolj razširjena kot v italijansko govorečih in francosko govorečih regijah (46 odstotkov v primerjavi s 37 oziroma 43 odstotki). Čeprav ni uradni jezik, se pogosto uporablja za laže razumevanje med ljudmi, velik del uradne dokumentacije pa je na voljo v angleščini. V tem smislu je Švica federacija in ne narod. To pomeni, da so lahko v državi še naprej govorili različne jezike, ne da bi jim poskušali vsiliti en sam »švicarski jezik«. Za ohranitev miru ima vsak kanton možnost, da se sam odloči za uradne jezike.
 
Valuta je švicarski frank (CHF), ki je vreden 0,92 evra. Mednarodna oznaka je CH/CHE. Himna se imenuje »Švicarski psalm«, geslo »Eden za vse, vsi za enega«, domena .ch, klicna številka pa se glasi +41, medtem ko je številka za nujno pomoč 114 ali 112. Nahaja se v istem srednje evropskem časovnem pasu kot Slovenija.
 
Glavno, a ne največje mesto, je Bern. V praksi je Bern s prisotnostjo parlamenta, vlade in tujih veleposlaništev resnično glavno mesto Švice.
 
Tukaj se nahaja tudi upravno središče Švice. Metropolo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundestadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale. S približno 144.000 prebivalci je Bern peto najbolj naseljeno mesto v Švici.
 
Lauterbrunnen, Švica. Foto: Shutterstock
Lauterbrunnen, Švica. Foto: Shutterstock

Lausanne je njeno sodno središče, medtem, ko je največje mesto Zürich.
 
V 2. stoletju so ozemlje Švice naseljevali Kelti, ki so se bojevali z Rimljani ter po porazu prišli pod Cezarjevo oblast. Od 6. stoletja dalje je z vmesnimi prekinitvami Švica spadala pod Frankovsko državo. V obdobju od 11. do 13. stoletja so na tem ozemlju vladale grofije. Švico je leta 1291 oblikovalo zavezništvo kantonov proti dinastiji Habsburg - Confoederatio Helvetica (ali Švicarska konfederacija), od koder izhaja kratica CH za Švico, kljub temu da je bil šele leta 1848, ko je bila sprejeta nova ustava, ustanovljen sedanji narod. Švica je tako v I. kot tudi v II. svetovni vojni ohranjala nevtralnost.
 
Temelji na ustavi iz leta 1848 in na tisti, ki je bila v celoti spremenjena v letih 1874 in 2000. Zvezna ustava (SR 101) je ustava Švicarske konfederacije. Gre za primarni del zakonodaje v švicarskem pravnem sistemu, ki ima prednost pred vsemi zveznimi, kantonalnimi in komunalnimi akti, odloki in drugimi akti. Ti ne smejo biti v nasprotju z ustavo.
 
Švica ima pravni sistem civilnega prava, zato je pisni zakon primarni vir prava. Tako kot v vseh drugih pravnih sistemih civilnega prava je švicarsko pravo razdeljeno na javno in zasebno pravo.
 
Švicarska zakonodaja določa splošne zadeve, ki jih mora upoštevati vsak od kantonov, vendar se lahko vsak kanton odloči za nekoliko drugačne poteze.
 
image_alt
Najbolj luksuzni vlaki na svetu

Sodstvo je neodvisno in se vanj druge veje oblasti ne vmešavajo. Sojenja so poštena, sodni postopek pa učinkovit. Sodni sistem temelji na civilnem pravu, na katerega vpliva običajno pravo. Švica sprejema obvezno pristojnost Mednarodnega sodišča.
 
Po politični ureditvi je zvezna republika, konfederacija z neposredno demokracijo.
 
Švica je redek primer države z instrumenti neposredne demokracije (na ravni občin, kantonov in zveznih dežel). Državljani imajo večjo moč kot v predstavniški demokraciji.
 
Švica zaseda prvo mesto po zaznani politični stabilnosti, prav tako pa se uvršča na skupno četrto mesto lestvice najboljših držav. Državo, ki slovi po svoji nepristranskosti, vodi zvezni predsednik Guy Parmelin, ki je funkcijo prevzel v začetku leta 2021. Država se visoko uvršča tudi glede na kakovost življenja in varnost.
 
Švica ima večstrankarski sistem. Od leta 1959 so štiri največje stranke sestavile koalicijsko vlado po Zauberformelovi ali »čarobni formuli«. Ta aritmetična formula deli sedem sedežev v kabinetu med predstavniki štirih največjih strank.
 
Zvezno zakonodajno oblast imata dva doma zvezne skupščine; državni svet z 200 člani in svet kantonov, ki ima 46 članov. Sodno vejo vodi zvezno vrhovno sodišče Švice. Njegovega sodnika izvoli zvezna skupščina.
 
Švica je članica številnih mednarodnih organizacij, vključno s Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Evropskim združenjem za prosto trgovino, Svetom Evrope, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, Mednarodno agencijo za atomsko energijo, itd.
 
Sklenjene ima številne trgovinske sporazume; med drugim z EU, ZDA, Kitajsko in Japonsko.
 
Katero mednarodno organizacijo sponzorira Švica? Poslanstvo pri Svetovni trgovinski organizaciji (STO) in Evropskem združenju za prosto trgovino (EFTA).
 
Švica že več kot 150 let gosti mednarodne organizacije. Danes sprejme 40 takšnih organizacij z več kot 25.000 zaposlenimi.
 
image_alt
Najbolj luksuzne restavracije na svetu

Čeprav je Ženeva evropska prestolnica Združenih narodov, se je vse do volitev leta 2002 izognila članstvu v Združenih narodih. Od takrat je Švica sodelovala v večini ZN. Švica je najstarejša stalno nevtralna država na svetu. Za privabljanje mednarodnih organizacij ponuja Švica številne preferencialne politike. Uradniki ZN so na primer oproščeni obdavčitve, uradniki, ki delajo za več drugih mednarodnih organizacij, pa uživajo politiko znižanja davkov.
 
Od ustanovitve Rdečega križa leta 1863 se je mednarodna Ženeva precej razvila v tisto, kar je danes eno najpomembnejših središč globalnega upravljanja. Tako uteleša pomembno mednarodno humanitarno zavezo Švicarske konfederacije in Ženeve same.
 
Vir: EIU; Factiva, februar 2021.

Več iz rubrike

Komentarji: