Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli v Italiji (1/5)
Čarobna dežela neskončnih lepot, prvovrstne kulinarike in čudovitih mest. Zibelka Leonarda Da Vincija, Petrarke, Marca Pola, Valentina Rossija, Donatelle Versace, Chiare Ferragni, Alberta Tombe in še bi lahko naštevali. Italija s svojim dolce far niente, popotnike razvaja z večnim mestom Rim, čudovito Toskano, modnim Milanom, zaljubljeno Verono in nikoli naveličanimi sanjskimi Benetkami.
Kot tretje največje nacionalno gospodarstvo v Evropski uniji, osmo največje na svetu po nominalnem BDP in 13. največje po BDP (PKS), slovi po svojih ogromnih prispevkih v svetovih umetnosti, arhitekture, mode, opere, literature, oblikovanja in filma.
Osnovne značilnosti države
Italija (Repubblica Italiana) je velika država v južni Evropi. Meji na Slovenijo, Avstrijo, Švico in Francijo. V Italiji sta tudi dve majhni državi: San Marino in Vatikan (Sveti sedež).
Italijanski polotok omejuje na vzhodu Jadransko morje, na jugu Sicilijsko morje, na jugovzhodu Jonsko morje, na zahodu Ligursko in Tirensko morje; vsa ta morja so del Sredozemskega morja.
Italijanska obala ima dolžino približno 7500 km, od tega je približno 3950 km (53 %) nizke ali delte obale (6). Peščene ali prodnate plaže se raztezajo na približno 3240 km, preostali del pa so pečine, ki se potopijo v morje in obdajajo majhne žepne plaže.
Gore v Alpah in Dolomitih na severu imajo zasnežene vrhove, ledene ledenike in rodovitne doline. V njihovem vznožju so velika in lepa jezera, kot sta Gardsko jezero in jezero Como. Južneje so ogromna območja ravnic in valovitih gričev, ki jih prečkajo reke in potoki. Gran Paradiso je najvišja točka države s svojimi 4.061 m, v in predstavlja vrhunec Grajskih Alp. Vrh leži znotraj priljubljenega alpskega letoviškega območja in je osrednja znamenitost narodnega parka Gran Paradiso.
Močno prevladujejo gojene rastline – pšenica, koruza, krompir, riž in sladkorna pesa. V apeninskem pasu vzdolž celotnega polotoka je tipično drevo črnika, za območje bližje morju pa so značilne oljka, oleander, rožiček, mastika in alpski bor. Na polotoku in na večjih otokih prevladuje sredozemska vegetacija, kot so zimzelene rastline, črnika, pluta, brin, trn, lovor, mirta in pritlikava palma. Čeprav je večjih sesalcev malo, v Alpah najdemo gamse, kozoroge in srne, na Apeninih pa živijo medvedi, gamsi in vidre.
Eno izmed najljubših cvetov renesanse je bila lilija – nacionalni simbol Italije, žival pa volk. Razlog, zakaj se volk šteje za simbol Italije, je zato, ker legenda pravi, da je brata dvojčka, ki sta ustanovila mesto Rim, Romula in Rema, vzgojila volkulja.
Reka Po (Pad) je največja reka v Italiji, ki se razteza v skupni dolžini 650 km in odvaja površino porečja 28.572 kvadratnih kilometrov. Največje jezero je Gardsko, sledijo mu jezera Maggiore, Lugano, Como in Iseo.
Prebivalstvo in jezik
Njena površina je 302.073 km² in ima 59,55 milijonov prebivalcev. Italija je uradno sekularna država. Vendar pa je na njeno versko in družbeno pokrajino močno vplivala rimskokatoliška tradicija. Dejansko se epicenter in vlada katoliške cerkve (Vatikan) in njen vodja (papež) nahajata v Rimu.
Rimskokatoliška cerkev je bila prevladujoča religija (79,2 %) v Italiji že več kot 1500 let. Reformacija je imela majhen učinek, razen na majhnih območjih na severu. Še danes večina italijanskega prebivalstva pripada rimskokatoliški cerkvi. Prisotni pa so še vzhodno pravoslavje (3,5 %), protestantizem (0,3 %), drugi kristjani (1,4 %), islam (1,0 %), budizem (0,4 %), hinduizem/sikhizem (0,3 %) in judovstvo (0,1 %). 12 uradnih etničnih jezikovnih manjšin so Albanci, Katalonci, Nemci, Grki, Slovenci, Hrvati, Ladinci, Francozi, Francosko-Provansalci, Oksitanci, Furlani in Sardinci.
Glavna etnična skupina v Italiji so Italijani, ki predstavljajo 95 % (cca. 57 milijonov) celotnega prebivalstva Italije. Preostalih 5 % prebivalstva sestavljajo etnične skupine, kot so Albanci, Romuni, Ukrajinci in drugi Evropejci (2,5 %); Afričani (1,5 %) in več drugih manjšin (1 %). Italijanski jezik je uradni jezik države, Italiano - romanski jezik.
Angleščina na splošno ni zelo razširjena v Italiji, čeprav je v večjih mestih, kot so Rim, Firence in Milano, razumna razširjenost angleško govorečih. Čeprav je italijanščina uradni jezik Italije, ni splošno znano, da se država ponaša s približno 34 govorjenimi jeziki in sorodnimi narečji. Večina teh jezikov je romanskih, kar pomeni, da so se razvili iz vulgarne latinščine.
Sem spadajo sicilijanski, neapeljski, sardinski in še več. Italijanščina je prevzela večino svojega besedišča iz latinščine in je še vedno tisti romanski jezik, ki je najbližji latinskim koreninam. Sedanja oblika se je razvila iz jezika izobražencev v Toskani, saj so to krajevno narečje uporabljali srednjeveški pesniki in pisatelji, kot so Dante, Petrarka in Boccaccio.
Kljub svoji priložnostni gostobesednosti je italijanščina eden najlepših jezikov, njene muzikalne kadence so zapeljivejše za srce kot za razum. Dodamo lahko, da je italijanščina eden najboljših jezikov za izražanje jeze, strasti in ljubezni.
Valuta je evro (EUR). Himna se glasi Il Canto degli Italiani. Domena je it., klicna koda pa +39, številka za nujno pomoč pa enaka naši – 112. So v enakem srednje evropskem časovnem pasu kot Slovenija.
Kar do zgodnje kamene dobe segajo italijanski arheološki spomeniki. Prve razvitejše kulture - Ligurci, Sikuli in Sardi pa so se pojavile v času med letoma 3000 in 1800 pr.n.š. Tem so sledila nomadska ljudstva - Picini, Mesapiani, pa tudi Veneti, Latini in Umbrijci, ki jih je pot iz različnih koncev prinesla na polotok.
Pravni sistem
Kljub svojim nepomembnim začetkom, si je Rim v letih svojega razvoja v republiko podvrgel Grke in Etruščane. V zadnji od treh punskih vojn (149-146 pr.n.š.) je Rim zagospodaril nad Sredozemljem in se razširil vse do Jeruzalema in Male Azije.
Po zatonu in padcu rimskega cesarstva so se vrstili vpadi barbarov in gotski kralj Alarik je l. 476 zavzel sam Rim.
Stoletja okoli leta 1000 so bila v znamenju bojev za premoč med papeštvom in Svetim rimskim cesarstvom. V 14. stoletju pa so vrhunec dosegle mestne državice, saj jih je bilo na severu države kar 400.
Kljub oviram in nasprotovanju Avstrije, papeštva in Špancev, ki so vladali v različnih delih Italije, je italijanskim rodoljubom združitev tudi uspela. Rodila se je združena Italija, kot jo poznamo danes.
Pravni sistem temelji na ustavi iz leta 1948. Italijanski pravni sistem je civilnopravni, ki ga ureja kodificirano pravo.
Italijanski pravosodni sistem je sestavljen iz vrste sodišč in sodnikov, ki so javni uslužbenci. Sodniki in tožilci pripadajo istemu sektorju javnih uslužbencev, njihova mesta pa so zamenljiva. Pravosodni sistem je enoten, pri čemer so vsa sodišča del nacionalne mreže.
Italija je predvsem svobodna tržna, kapitalistična država z nekaj elementi centralno vodenega gospodarstva, ki so ostali iz njene zgodovine. Je ustavna in parlamentarna republika, unitarna država. Trenutni predsednik države je Sergio Mattarella.
Italija spada v skupino osmih (G-8) industrializiranih držav in je članica EU. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development),WTO (World Trade Organisation), IMF (International Monetary Fund), WB (World Bank), UNCTAD (United Nations Conference for Trade and Development).
Vir: EIU; Factiva, februar 2022
#Odpiramo vrata tujine Rubrika zajema teme o poslovanju v tujini, predvsem svetovanja glede pravnih vidikov ustanavljanja podjetij v tujini, glede navezovanja poslovnih stikov, poznavanja davčne zakonodaje, poslovnih navad v različnih državah, dotika se tudi kulturnih navad, bontona, garderobe, tradicije, poslovne mentalitete, psiholoških znanj, poudarek pa je na trikih ter zankah o tem, kako svoj posel razširiti v tujino. Pregled pripravlja skupina strokovnjakov za mednarodno gospodarsko pravo z Inštituta za civilno in gospodarsko pravo. Celotno rubriko najdete TUKAJ.
Več iz rubrike
Konflikti v podjetju in kako jih razrešiti
Ni potrebno, da se v vašem podjetju izogibate ali bojite konfliktov. Ti so naravni in celo zdravi, pod pogojem, da znamo s konflikti ustrezno ravnati.
500-odstotno zvišanje cen elektrike
Cene elektrike gredo v nebo. Ekonomisti pričakujejo, da bodo evro območje v prihodnjih mesecih potisnile v hudo in trajno gospodarsko recesijo.
