Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli v Belgiji (1/5)
Vaflji, francoski pomfrit in šesta najbogatejša država na svetu. Ugodna lega, prometne povezave in dejstvo, da je mati Evropske unije, jo uvrščajo med turistično zanimivejše države. Belgijo, zibelko fatalne Audrey Hepburn, predstavljajo neverjetna arhitektura, slikovita majhna mesta na jezerih in odlična piva. Ima enega najboljših standardov "kakovosti življenja" v Evropi, glede na mednarodni indeks življenja. Njene glavne prednosti so življenjski prostor v gospodinjstvu, napreden zdravstveni sistem, socialne storitve, zelene površine, izobraževanje in prisotnost številnih odličnih mednarodnih šol.
Osnovne značilnosti države
Država ima skupno 1385 km kopenskih meja s sosednjimi državami, in sicer na severu meji na Nizozemsko, na vzhodu na Nemčijo, na jugovzhodu na Luksemburg in na jugu na Francijo.
Ima približno 60 km obale na Severnem morju. Belgijska obala je dolga 68 km in ima presenetljivo lepo peščeno obalo.
Na splošno je nizko ležeča država, s široko obalno ravnino, ki se razteza v jugovzhodni smeri od Severnega morja in Nizozemske ter se postopoma dviga v hribovje in gozdove Ardenov na jugovzhodu, kjer je največja nadmorska višina 694 metrov, je dosežena pri Signal de Botrange kot najvišji točki v Valoniji in Belgiji.
Vrste vegetacije, ki jih najdemo v Belgiji, so listnati in iglavi gozdovi, travniki, pašnice, šotišča, mokrišča, jezera in reke ter morski ekosistemi v Severnem morju, njihova porazdelitev se od regije do regije razlikuje. Ima tri glavne geografske regije: obalno nižino na severozahodu, osrednjo planoto in Ardensko gorovje na jugovzhodu. Obalno ravnino sestavljajo predvsem peščene sipine in polderji. V izobilju rastejo digitalis, divji arum, hijacinta, jagoda, zlata rozga, šmarnica in druge rastline, ki so običajne za zmerna območja. Prevladujoča drevesa sta bukev in hrast. Med sesalci, ki jih še vedno najdemo tukaj, so merjasec, lisica, jazbec, veverica, podlasica, kuna in jež.
Iris je nacionalna roža Belgije, žival pa lev, ki že stoletja uporablja kot heraldična žival, ki predstavlja Beneluks. Na belgijskem grbu je mogoče videti heraldičnega leva in ga lahko vidimo kot de facto nacionalno žival države.
Belgija ima dve veliki reki, Schelde (Escaut) in Meuse (Maas), ki obe izvirata v Franciji in tečeta proti vzhodu skozi Belgijo. Zbirajo številne pritoke, preden nadaljujejo skozi Nizozemsko in se izlijejo v Severno morje. Med največjimi pritoki reke Schelde sta Leie in Dender. Jezera Eau d'Heure so kompleks petih umetnih jezer v Valoniji, ki tvorijo največje jezersko območje v Belgiji. S samo 67 kilometri obale vzdolž Severnega morja, Belgija ustvarja vsak centimeter njenih mehkih, peščenih plaž.
Ima zmerno severnomorsko podnebje, za katero so značilne zmerne temperature, prevladujejo južni do zahodni vetrovi, obilna oblačnost in pogoste padavine. Poletja so razmeroma hladna in vlažna, zime pa sorazmerno blage in deževne. Najboljši čas za obisk so april, maj in junij ter med septembrom in oktobrom. To so časi, ko so vremenske razmere popolne, festivalov je veliko, narava je najboljša in aktivnosti je veliko.
Njena površina je 30.688 km², torej je le nekoliko večja od Slovenije, a ima skoraj šestkrat več prebivalstva, in sicer 11,56 milijona. Gre za eno izmed najbolj gosto naseljenih držav v Evropi, s številnimi dokaj velikimi mesti. Religije so razdeljene na: katolicizem (54,0 %), protestantizem (3,0 %), pravoslavje (1,0 %) drugi kristjani (2,0 %), ateisti (31,0 %), islam (5,0 %), budizem (0,3 %) in judovstvo (0,3 %). Glavna vera je rimokatoliška. Večina Belgijcev je rimokatolikov, vendar je redno obiskovanje verskih obredov različno.
Prebivalstvo in jezik
Čeprav je to zaznamovano v flamski regiji in Ardenih, se je redna udeležba v cerkvi zmanjšala v valonski industrijski regiji in v Bruslju, skoraj ena tretjina Belgijcev pa je ateistov. Hinduizem je manjšinska religija. Glede na PEW 2014 je hinduizem tudi najhitreje rastoča religija v Belgiji. Belgijce sestavljata dve glavni jezikovni in etnični skupini - nizozemsko govoreči (imenovanih flamski) in francosko govoreči (večinoma Valonci), pa tudi tretja majhna, a ustavno priznana skupina iz dveh majhnih nemško govorečih območij.
Ima tri uradne jezike – nizozemščino, francoščino in nemščino. Angleščina pa ni primarni jezik, ki ga govorijo v državi. In čeprav ni, velik odstotek prebivalstva govori angleško. Je dom dveh glavnih jezikovnih skupnosti: nizozemsko govoreče flamske skupnosti, ki predstavlja približno 60 odstotkov prebivalstva, in francosko govoreče valonske skupnosti, ki predstavlja približno 40 odstotkov prebivalstva.
Primarni jezik je nizozemščina, ki jo govori približno 60 % prebivalstva. Flamsko narečje je skoraj identično Nizozemskemu, ki se govori čez mejo na Nizozemskem, vendar so nekatere razlike v besednjaku pripeljale do tega, da so jezik pogovorno imenovali "flamščina". Izjema je Bruselj, ki je uradno razglašen za dvojezično mesto in sta v veljavi tako nizozemščina kot francoščina. Prav zaradi teh jezikovnih in kulturnih razlik se je Belgija znašla v središču političnih sporov, ki še danes niso popolnoma potihnili.
Ustanovna članica Evropske unije
Valuta je evro (EUR). Himna se imenuje » La Brabançonne«, domena pa be. Klicna številka je +32, številka za nujne primere je enaka naši -112. So v enakem srednje evropskem časovnem pasu kot Slovenija.
Bruselj je prestolnica Belgije in tudi Evropske unije. Je največje belgijsko mesto in je obenem ena od treh belgijskih avtonomnih regij, ki se nadalje deli na 19 občin. V mestu imata sedež dve od treh glavnih institucij EU - Evropska komisija in Svet Evropske unije. Tretja institucija, Evropski parlament, ima sicer sedež v Strasbourgu, kjer potekajo tudi plenarna zasedanja, medtem ko so zasedanja odborov prav tako v Bruslju. Zato včasih uporabljamo ime Bruselj kar kot sopomenko za institucije Evropske unije. Mesto je tudi politični sedež zveze NATO in Zahodnoevropske unije (WEU).
1830 - rojstvo Belgije po kratki revoluciji in štirih dneh protestov proti kralju, Belgija 25. avgusta sprejme novo ustavo, ki je takrat veljala za napredno v evropskem prostoru.
1835 - postane ena prvih evropskih industrijskih držav z gradnjo železnice med Brusljem in Mechelenom.
1908 – kolonizacija, kralj Leopold II. je leta 1885 priključil Kongo kot kolonijo in pridobil svoji državi veliko naravnih virov in bogastva. Belgija je ta bogastva izkoriščala do leta 1908, ko je bil kralj prisiljen predati kolonijo.
1914 in 1940 - prva in druga svetovna vojna. Hudi boji so se odvijali predvsem na področju zahodne Flandrije.
1944 – osvoboditev, zavezniki so osvobodili Belgijo v septembru 1944, vendar vojne še ni bilo konec. Nemčija je izvedla svoj končni napad na Ardene decembra.
1957 - Belgija kot ena izmed šestih držav podpiše Rimsko pogodbo in začne 50-letno integracijo Evrope.
1958 - svetovna razstava v Bruslju in v ta namen je bil zgrajen Atomium. Bruselj postane sedež EGS.
1962 - Bruselj razglasijo za dvojezično mesto.
1967 - Bruselj postane sedež NATO.
2001 - Bruselj postane uradna prestolnica Evropske Unije na podlagi Pogodbe iz Nice.
Pravni sistem temelji na Ustavi (nizozemsko: Belgische Grondwet, francosko: Constitution belge, nemško: Verfassung Belgiens), ki sega v leto 1831. Od takrat je Belgija parlamentarna monarhija, ki uporablja načela ministrske odgovornosti za vladno politiko. Belgija je zvezna država s civilnopravnim sistemom.
Je ustavna monarhija z zvezno politično strukturo. Politika Belgije poteka v okviru zvezne, predstavniške demokratične ustavne monarhije. Kralj Belgijcev (kralj Filip, ki je na prestolu od leta 2013) je vodja države, belgijski premier (trenutni Alexander De Croo) pa je vodja vlade v večstrankarskem sistemu. Izvršno oblast izvaja vlada.
Je ustanovna članica Evropske unije in gosti svoj sedež, pa tudi sedeže drugih večjih mednarodnih organizacij, vključno z Natom. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU.
Vir: EIU; Factiva, februar 2022
#Odpiramo vrata tujine
Rubrika zajema teme o poslovanju v tujini, predvsem svetovanja glede pravnih vidikov ustanavljanja podjetij v tujini, glede navezovanja poslovnih stikov, poznavanja davčne zakonodaje, poslovnih navad v različnih državah, dotika se tudi kulturnih navad, bontona, garderobe, tradicije, poslovne mentalitete, psiholoških znanj, poudarek pa je na trikih ter zankah o tem, kako svoj posel razširiti v tujino. Pregled pripravlja skupina strokovnjakov za mednarodno gospodarsko pravo z Inštituta za civilno in gospodarsko pravo.
Celotno rubriko najdete TUKAJ.
Več iz rubrike
Konflikti v podjetju in kako jih razrešiti
Ni potrebno, da se v vašem podjetju izogibate ali bojite konfliktov. Ti so naravni in celo zdravi, pod pogojem, da znamo s konflikti ustrezno ravnati.
500-odstotno zvišanje cen elektrike
Cene elektrike gredo v nebo. Ekonomisti pričakujejo, da bodo evro območje v prihodnjih mesecih potisnile v hudo in trajno gospodarsko recesijo.
