Empatija: ključna komponenta novodobnega vodenja

V preteklosti je v podjetjih vladala stroga hierarhija. Vodje so veljali za nezmotljive, hladne in stroge. Zaposleni so zgolj izpolnjevali njihova navodila, brez da bi pri tem dajali predloge ali postavljali vprašanja. V zadnjih letih se situacija počasi, a vztrajno spreminja. V čedalje več podjetjih vladajo med vodji in zaposlenimi odprti odnosi, ki temeljijo na zaupanju, podpori in sodelovanju. Pri tem je ključnega pomena empatija, ki naj bi glede na najnovejše raziskave vplivala ne le na dobro počutje zaposlenih, ampak tudi na boljše poslovne rezultate.
 
Pri empatiji gre za sposobnost vživeti se v potrebe, želje in čustvovanje drugih. Gre za razumevanje, da imamo ljudje različne vrednote, cilje in odzive na zunanje dražljaje. Vodenje z empatijo pomeni skušati spoznati in razumeti zaposlenega, mu na podlagi tega dodeliti ustrezne delovne naloge, mu prisluhniti in stremeti k oblikovanju delovnih pogojev, ki se najbolj skladajo z njegovimi željami. Gre tudi za nudenje podpore in pomoči, ko je to potrebno.
 

Z empatijo do večjega zadovoljstva zaposlenih

 
Kot navajajo na spletni strani Forbes, igra empatija pomembno vlogo pri zmanjševanju ravni stresa, ki jo zaposleni doživljajo. To se je še posebej pokazalo v času pandemije, ko se je duševno zdravje ljudi poslabšalo. Globalna študija Qualtrics je pokazala, da se je v tem obdobju pri kar 42 odstotkih ljudi poslabšalo mentalno zdravje. Kar 67 odstotkov zaposlenih naj bi doživljalo povečano raven stresa, 57 odstotkov tesnobo, 54 odstotkov čustveno izčrpanost. Drugi so poročali še o občutkih žalosti, razdražljivosti, težavah pri razmišljanju itd.
 
Odnosi na delovnem mestu pomembno vplivajo tudi na kakovost osebnega življenja. Študija iz Occupational Health Science je pokazala, da se kakovost spanja poslabša, če smo pri delu podvrženi stresu. Raziskava na univerzi Illinois kaže, da naj bi bili zaposleni, ki na delovnem mestu prejemajo nesramne maile, bolj negativno naravnani, kar pa naj bi se odražalo tudi v odnosih, ki jih gradijo s svojimi člani družine. Starši naj bi težave zaradi slabih odnosov na delu nehote v obliki razdraženosti prenašali na svoje otroke.
 
Raziskava, ki je bila objavljena v reviji Academy of Management, je dokazala, da so zaposleni, ki na delovnem mestu doživljajo trpinčenje, posledično manj uspešni. Zmanjša se tudi verjetnost, da bodo pripravljeni pomagati drugim.
 

Z empatijo do dobrih poslovnih rezultatov

 
Kot navajajo na spletni strani Forbes, pa empatija ne vpliva pozitivno le na dobro počutje zaposlenih. Če odnosi med vodstvom in zaposlenimi temeljijo na empatiji, se bo to odražalo tudi na boljših rezultatih poslovanja.
 
Nova študija, v kateri je sodelovalo 889 zaposlenih pri podjetju Catalyst, priča o nekaterih pozitivnih učinkih vodenja z empatijo:

• Inovativnost: Kar 61 odstotkov zaposlenih z empatičnim vodjem je potrdilo, da lahko pri delu izražajo svojo inovativnost, medtem ko je bilo med zaposlenimi, ki svojega nadrejenega ne bi mogli opisati s tem pridevnikom, le 13 odstotkov takih, ki se počutijo pri delu kreativne.
• Pripadnost podjetju: Zaradi empatičnih vodij naj bi zaposleni čutili večjo pripadnost podjetju (76 odstotkov), medtem ko je pripadnost podjetju izrazilo le 32 odstotkov zaposlenih, ki takega vodja nimajo.
• Manjša fluktuacija: Zaposleni, ki so svojega vodjo opisali kot empatičnega, so tudi v precej manjši meri izrazili verjetnost za odhod iz podjetja.

V Evolutionary Biology je bila objavljena študija, iz katere izhaja, da vodenje z empatijo vpliva na večjo pripravljenost sodelovanja med zaposlenimi. Empatija naj bi bila nalezljiva in naj bi se prenesla tudi na odnose med zaposlenimi, s čimer naj bi bilo delovno okolje do vseh bolj prijazno.