Kot poroča Popular Mechanics, se nekateri znanstveniki zavzemajo za to, da bi minuto skrajšali na 59 sekund. Po njihovem mnenju bi na tak način najlažje uravnavali čas. Dejstvo je, da procesi, ki potekajo v vesolju, niso konstantni. Tako se tudi Zemlja okoli svoje osi in okoli Sonca ne vrti vedno enako hitro. Včasih je lahko ta hitrost večja, drugič manjša. V zadnjem času naj bi se po preučevanju znanstvenikov Zemlja vrtela nekoliko hitreje, zato bi lahko z odvzemom ene sekunde minuti, lažje ulovili trenutno hitrost Zemljine rotacije.

Mogoče se boste pri tem vprašali, ali bi ena sekunda dejansko kaj spremenila? Dejstvo je, da ta ne bi imela pomembnih vplivov na večino ljudi in aplikacij. Imajo pa lahko taka odstopanja pomemben vpliv na delo znanstvenikov in nekatere znanstvene instrumente. Eden takih primerov je lahko ura, ki se samonastavlja. Ker pride vsak dan do manjšega časovnega zamika, se to lahko odraža v netočnih rezultatih raziskav ali nedelovanju pomembnih funkcij.
 

Manjši časovni zamik lahko povzroči nedelovanje strežnikov

The New York Post je poročal, da je leta 2012 manjši časovni zamik povzročil zrušitev strežnikov na številnih spletnih mestih, kot so Reddit, Yelp in LinkedIn. Hkrati so določene motnje zaznali uporabniki operacijskega sistema Linux in programske opreme, ki uporablja Javascript.


Do tega je prišlo delno zato, ker je pri večini programskih jezikov merjenje časa precej osnovno. To je namreč osnovano na 'primitivni' strojni uri, ki se nahaja znotraj računalnika. Da bi računalnik pridobil podatke o realnem času, se poveže z globalnimi strežniki za merjenje česa. Ti pa ne dajo točnih informacij o celotnih sekundah, ampak vnesejo manjše popravke. Ko mora računalniška ura nenadoma verjeti, da je ura 15:00, podatki pa se po CPU premikajo s hitrostjo več milijonov ali celo milijard bajtov na sekundo, se ustvari konflikt.
 

Kaj vpliva na rotacijo Zemlje?

Na Zemljino rotacijo vplivajo številne sile, ki se med sabo križajo in potekajo od Lune so Sonca. Poleg njih na vzorce vrtenja vpliva tudi Zemljina oblika. Trenutno je iz znanstvenih dognanj razvidno, da se tovrstna tendenca pomika v smeri krajšim dnevom. Če pa preučujemo hitrost rotacije na daljši rok, vidimo, da trend v zadnjih desetletjih ni konstanten. Tako se lahko nekaj let Zemlja vrti hitreje, nato pa spet nekaj let počasneje.