Grozota v Bosni in Hercegovini

Lansko zimo se je Bosna in Hercegovina soočila z nevihto mednarodnih kritik zaradi neuspeha nastanitve na stotine migrantov in beguncev. Letos je še huje.
Fotografija: Migranti se sredi hude zime umivajo v bližnji reki v gozdu blizu Velike Kladuše. FOTO: Joan Giralt / AP 
Odpri galerijo
Migranti se sredi hude zime umivajo v bližnji reki v gozdu blizu Velike Kladuše. FOTO: Joan Giralt / AP 

Na stotine migrantov se zateka v zapuščene zgradbe v mestu Bihać na severozahodu BiH in okolici, bije življensko bitko s snegom in ledenim vremenom v upanju, da bodo na koncu čez mejo prišli do članice Evropske unije Hrvaške, piše Reuters.
 
BiH je od začetka leta 2018 postala del tranzitne poti za tisoče migrantov iz Azije, Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, katerih cilj je doseči bogatejše evropske države.
 
Toda meje EU je vse težje prečkati in osiromašena BiH je postala slepa ulica, saj se njena narodno razdeljena vlada ne more spoprijeti s težavo. Tako je na stotine ljudi ostalo brez ustreznega zavetja pred mrazom.
 
Družine priseljencev iz Iraka in Afganistana stojijo pred zapuščeno hišo, kjer živijo v vasi Hadzin Potok blizu severozahodnega mesta Velika Kladusa, Bosna in Hercegovina, 12. januarja 2021. FOTO: REUTERS/Marko Djurica
Družine priseljencev iz Iraka in Afganistana stojijo pred zapuščeno hišo, kjer živijo v vasi Hadzin Potok blizu severozahodnega mesta Velika Kladusa, Bosna in Hercegovina, 12. januarja 2021. FOTO: REUTERS/Marko Djurica
16-letni Ali iz Afganistana po odhodu iz taborišča v Bihaću skoraj šest mesecev spi v zapuščenem avtobusu. »V resnici sem na slabšem, tu ni nikogar, ki bi skrbel za nas in razmere niso varne,« je za Reuters dejal Ali.
 
»Ljudje, ki naj bi nam pomagali, so prihajali in nam jemali stvari ter jih nato prodajali v kampu ali drugje. Tu nimamo ničesar ... Prosim, pomagajte nam.«
 
V BiH je približno 8500 migrantov, od tega 6500 v taboriščih okoli prestolnice Sarajevo in v severozahodnem delu države, ki meji na Hrvaško.
 
V ponedeljek (11. januarja) je visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell po telefonu govoril s srbskim predsednikom bosanskega predsedstva Miloradom Dodikom in bosanske oblasti pozval, naj izboljšajo hude humanitarne pogoje migrantov in bolj enakomerno razdelijo odprte centre po vsej državi.
 
Deli BiH, v katerih prevladujejo Srbi in Hrvati, nočejo sprejeti nobenih migrantov, ki večinoma prihajajo iz muslimanskih držav.
 
»Borrell je poudaril, da bo to imelo hude posledice za ugled Bosne in Hercegovine,« so sporočili iz njegovega urada.
 
Migranti počivajo v začasnem zavetju v migrantskem kampu Lipa  v Bihaću, 27. decembra 2020. FOTO: REUTERS/Dado Ruvic - RC2QVK9XKM6I
Migranti počivajo v začasnem zavetju v migrantskem kampu Lipa  v Bihaću, 27. decembra 2020. FOTO: REUTERS/Dado Ruvic - RC2QVK9XKM6I
Mednarodna organizacija za migracije (IOM), ki vodi bosanska taborišča, je dejala, da njene mobilne ekipe pomagajo okoli tisoč ljudem, ki so obtičali v hišah, ki so bile zapuščene ali uničene med bosansko vojno v devetdesetih letih.
 
»Nimajo redne prehrane,« je povedala vodja kampa IOM in koordinatorka Nataša Omerović. »Ne morejo do zdravniške pomoči«.
 
V nedeljo zvečer je skupina, ki je zavetje našla v zapuščeni hiši v Bihaču, na improviziranem ognju pojedla skromno večerjo, kuhano nad poleni drv. Spali so na umazanih betonskih tleh, dostopa do pitne vode nimajo. Nekateri so na snegu nosili samo plastične copate, še piše Reuters.
 

Petindvajsetletni Raheel Zafar iz pakistanskega Karačija je dejal, da je že šestkrat poskušal peš iz Bosne na Hrvaško, skozi gozd in čez gore. Vsakokrat ga je ustavila hrvaška obmejna policija, ki ga je pretepla in oropala, poroča nemški Deutsche Welle.
 
30 mož, ki so si postavili taborišče v gozdu blizu bosanskega mesta Velika Kladuša, imajo vsi podobno zgodbo. Pred vsakim šotorom sedijo dve ali tri osebe, ki se grejejo in kuhajo na majhnih ognjiščih.

Migranti čakajo v vrsti za hrano med sneženjem v severozahodnem mestu Bihač v Bosni in Hercegovini, 11. januarja 2021. FOTO: REUTERS/Marko Djurica
Migranti čakajo v vrsti za hrano med sneženjem v severozahodnem mestu Bihač v Bosni in Hercegovini, 11. januarja 2021. FOTO: REUTERS/Marko Djurica

 

Zanemarjeni s strani EU

 
V BiH naj bi bilo na voljo nekaj prenočišč, vendar premalo za nastanitev vseh beguncev, ki so trenutno v državi, so sporočili vladni uradniki, a nekateri migranti, kot je Raheel Zafar, pravijo, da so raje v gozdu kot v hostlu, kjer, se bojijo, jih bodo oropali.
 
Migranti so se zatekli v zapuščene stavbe, 10. januarja 2021. FOTO: REUTERS/Marko Djurica
Migranti so se zatekli v zapuščene stavbe, 10. januarja 2021. FOTO: REUTERS/Marko Djurica
Zafar je prav na tem mestu tudi zato, ker je od Velike Kladuše do hrvaške meje – torej zunanje meje EU – le nekaj kilometrov. Kot skoraj vsi tamkajšnji migranti tudi Zafar ne želi ostati v BiH; želi v Nemčijo, Italijo ali na Švedsko. Zafar je prepričan, da bo vse bolje, takoj ko bo s prijatelji v Frankfurtu – ne kot tu v blatu in ne kot v Pakistanu, kjer ni videl nobene prihodnosti, še poroča nemški časnik.
 
Za trenutne razmere EU krivi tudi Šuhreta Fazlića, župana Bihaća. A kritična je tudi do državne vlade v Sarajevu. Mnogi v Bihaću in okoliškem Unsko-sanskem kantonu menijo, da jih je vlada namenoma pozabila in prepustila nemilosti.
 
Fazlić sicer pravi, da je odnos EU do begunskih in azilnih vprašanj hinavski in da je njihovo financiranje pogosto napačno intrepretirano. »Med migracijsko krizo je EU izplačala toliko denarja za BiH – Bihać pa ni videl niti evra. Morali smo gospodariti z lastnimi sredstvi,« je dejal Fazlič.
 
Po podatkih Evropske komisije je EU od leta 2018 bodisi BiH bodisi partnerskim organizacijam, ki skrbijo za begunce na terenu, izplačala več kot 88 milijonov evrov. Eden od teh partnerjev je tudi IOM, ki je malo pred božičem zaprla svoj kamp Lipa, 30 kilometrov stran od Bihaća. Dodatnih 900 ljudi je ostalo brez zavetja. Organizacija pravi, da je kamp zaprla v znak protesta proti zavrnitvi bosanskih oblasti, da bi namestitev ogrevali. Nesrečni kamp je takoj po odhodu IOM zajel obsežen požar.
 
Improvizirano taborišče v gozdu, ki so ga ustvarili priseljenci iz Bangladeša blizu severozahodnega mesta Velika Kladusa v Bosni in Hercegovini, 12. januarja 2021. Posneto z dronom. FOTO: REUTERS/Marko Djurica
Improvizirano taborišče v gozdu, ki so ga ustvarili priseljenci iz Bangladeša blizu severozahodnega mesta Velika Kladusa v Bosni in Hercegovini, 12. januarja 2021. Posneto z dronom. FOTO: REUTERS/Marko Djurica
Slednji je bil sicer namenjen le kot začasni ukrep: Lipa je bila odprta aprila 2020 zaradi pandemije covid-19, kot začasna rešitev čez poletje.
 
Bosanske oblasti, ki so mesece ignorirale zahteve EU po iskanju nadomestne lokacije, so zdaj priskrbele ogrevane vojaške šotore in postelje, a mnogi begunci pravijo, da so popolnoma neustrezni.
 
»Ashfaq Ahmed iz pakistanskega Kašmirja sanja o študiju medicine v Nemčiji. Pokaže na vojaško zelene šotore. V notranjost več ljudi vleče vzmetnice in posteljne okvirje. Nismo živali, pravi: 'Tu ni prostora za življenje – še posebej ne v tem letnem času',« še navaja nemški časnik.
 
Po požaru, za katerega policija meni, da so ga zanetili migranti, so se tisti, ki so ostali v kampu, soočili s tednom negotovosti, ki mu je sledilo deset dni spanja, kjer so našli zavetje, preden so se začeli seliti v ogrevane vojaške šotore.

Odgovornost za izredne razmere

 
BiH se je soočila z ostrimi kritikami, ker je po požaru pustila okoli 1000 ljudi brez zavetja. Skupina za globalne pravice Amnesty International je bosanske oblasti obtožila, da »nosijo odgovornost za sedanje izredne razmere«.
 
»Nastanitev za večino migrantov in beguncev je na voljo,« je v spletni izjavi, objavljeni v torek, 12. januarja, navedla skupina Amnesty International. »Manjka le politična volja, da bi to udejanjili«.
 
Migrant brez obutve v kampu Lipa v Bihaću, 5. januarja 2021. FOTO: REUTERS/Dado Ruvic 
Migrant brez obutve v kampu Lipa v Bihaću, 5. januarja 2021. FOTO: REUTERS/Dado Ruvic 
Skupina za globalne pravice navaja še, da je sedanja kriza »tudi posledica politike EU za zapiranje svojih meja, ki je na tisoče ljudi pustila na obrobju držav EU«.
 
Karitas, dobrodelna veja nemške katoliške cerkve, je v torek (12. januarja) pozvala k sprejemu migrantov iz BiH in Grčije. »Zaradi pomanjkanja zaščite pred snegom in mizernih higienskih razmer so njihova življenja ogrožena,« je navedel Karitas.
 
»Neverjetno je, kako ljudje tu živijo,« je za tiskovno agencijo Epd dejal Gerhard Trabert. Nemški zdravnik in socialni delavec migrantom iz Afganistana in Pakistana, ki so čepeli v ruševinah zapuščenih tovarn in drugih zgradb brez zimskih oblačil, vode in elektrike.
 
Po njegovi oceni je položaj še bolj dramatičen kot v razvpitem migrantskem taborišču na grškem otoku Lezbos. »Mnogi nosijo natikače saj nimajo ne čevljev ne nogavic,« je dejal predsednik organizacije za pomoč »Armut und Gesundheit v Nemčiji« (»Revščina in zdravje v Nemčiji«).
 
Kuhajo si na odptem ognju. FOTO: REUTERS/Dado Ruvic - RC2QVK95TG5R
Kuhajo si na odptem ognju. FOTO: REUTERS/Dado Ruvic - RC2QVK95TG5R
Po besedah Traberta na kraju ni primerne zdravstvene oskrbe. Nekatere osebe, ki jim je pomagal, so imele okužene rane, mnogi pa se soočajo z boleznimi dihal. »Ne bi bil presenečen, če bi tu ljudje začeli umirati,« je dejal Trabert.
 
Tudi Amnesty International in ostali humanitarni delavci še naprej opozarjajo na poslabšane razmere. Medtem ko imajo tisti, ki bivajo v kampu Lipa, zdaj ogrevane šotore, na stotine improviziranih gozdnih naselij in zapuščenih stavb nima dostopa do pomoči.
 
Življenjske razmere na tisoče migrantov, ki so obtičali v severozahodni BiH, postajajo vse bolj nevarne. Tam že mesece bivajo brez strehe nad glavo in dostopa do najosnovnejših potrebščin, opozarjajo humanitarni delavci.
 

Več iz rubrike

Komentarji: