Znanstveniki opozarjajo na naraščajočo raven ogljikovega dioksida

Količina ogljikovega dioksida v ozračju je presegla ključni mejnik, saj je za več kot 50 odstotkov višja kot v predindustrijski dobi, opozarjajo znanstveniki.

Osebje v švedski restavraciji nosi opravo, ki zajema CO2 iz ozračja

Raven narašča, čeprav bi se morala zniževati, kar opozarja na resen problem

Ogljikov dioksid (CO2) je antropogeni toplogredni plin, ki zadržuje toploto in s tem preprečuje naravno stopnjo ohlajanja Zemlje. Znanstveniki menijo, da so toplogredni plini, ki jih izpušča človek, glavni povzročitelj globalnega segrevanja, zato si vse države prizadevajo za zmanjšanje izpustov škodljivih emisij.

»Svet si prizadeva zmanjšati emisije, a tega preprosto ne vidite. Z drugimi besedami, če merite ozračje, zdaj ne vidite ničesar, kar bi se dogajalo v smislu sprememb,« je dejal klimatolog na Nacionalni upravi za oceane in ozračje (NOAA) Pieter Tans, ki za agencijo spremlja globalne emisije toplogrednih plinov.

FOTO: Shutterstock

Pred industrijsko revolucijo konec 19. stoletja je bila raven ogljikovega dioksida 280 delcev na milijon, povprečna vrednost ogljikovega dioksida, izmerjena na postaji na Havajih maja letos, ko ta ključni toplogredni plin doseže svoj letni vrh, pa je bila 421 delcev na milijon.

Raven tega plina še naprej narašča, čeprav bi se morala zniževati, opozarjajo znanstveniki. Letošnja raven ogljikovega dioksida je za skoraj 1,9 ppm višja kot pred letom dni, kar je nekoliko večji skok kot od maja 2020 do maja 2021, navaja PBS NewsHour.

Jonathan Overpeck, dekan za okolje na Univerzi v Michiganu meni, da številke kažejo na resen problem podnebnih sprememb, zato si mora človeštvo resneje prizadevati za hitro zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, sicer se bodo posledice le še povečevale.

10 držav proizvede skoraj vse škodljive emisije

Raven enaka kot pred 4,5 milijona let

Upočasnitev gospodarstva zaradi pandemije je leta 2020 nekoliko zmanjšala globalne emisije ogljika, vendar so se lani ponovno povečale. Obe spremembi sta bili majhni v primerjavi s tem, koliko ogljikovega dioksida se vsako leto prečrpa v ozračje, zlasti če upoštevamo, da ogljikov dioksid ostane v ozračju od sto do tisoč let.

Svet vsako leto v ozračje izpusti približno 10 milijard ton ogljika, večino pa ga posrkajo oceani in rastline. Zato je maj vrhunec svetovnih emisij ogljikovega dioksida. Na severni polobli začnejo poleti rastline med rastjo, vsrkavati več ogljikovega dioksida.

Po podatkih NOAA je raven ogljikovega dioksida zdaj približno enaka kot pred 4,1 do 4,5 milijona let, ko so bile temperature za 3,9 stopinje Celzija višje, gladina morja pa za 5 do 25 metrov višja kot zdaj. Južna Florida je bila na primer popolnoma pod vodo. Takšnih razmer človeška civilizacija še ni poznala.

Razlog, da je bilo pred milijoni let pri enaki ravni ogljikovega dioksida kot zdaj veliko topleje in da so bila morja višja, je v tem, da je bilo v preteklosti naravno naraščanje ravni ogljikovega dioksida veliko bolj postopno. Ker je ogljik v zraku vztrajal več sto let, so se temperature v daljšem časovnem obdobju segrele in ostale višje. Sčasoma sta se stalili ledeni plošči Antarktike in Grenlandije, kar je močno dvignilo gladino morja, Zemlja pa je postala temnejša in je od planeta odbijala manj toplote, pojasnjuje Tans.

Klimatske naprave hladijo ljudi, a segrevajo svet