Za rast cen turističnih namestitev krivi turisti

Raziskava enega največjih svetovnih turističnih portalov Hotel News Resource je pokazala, da so se v primerjavi z letom 2019 najbolj podražile turistične namestitve v Rimu, Berlinu in Palmi de Mallorci. Tudi Hrvaška je del svetovnega trga, ki beleži rast hotelskih namestitev, nekatere destinacije so se podražile za kar 50 odstotkov.

Hrvatje beležijo vse večji obisk turistov tudi izven poletne sezone

Kljub inflaciji bo povpraševanje raslo

Kot ugotavljajo strokovnjaki, je rast cen hotelskih storitev posledica kombinacije povečanega povpraševanja in inflacije.

Analizo so izdelali na podlagi svojih zgodovinskih podatkov o cenah hotelskih namestitev v vodilnih evropskih mestih, pri čemer ugotavljajo, da bo povpraševanje kratkoročno do srednjeročno kljub trendu naraščanja inflacije do konca leta raslo. 

Ob velikem povpraševanju bodo cene še naprej polzele navzgor, kaj bo na področju cenovne politike prineslo prihodnje leto, pa je negotovo.

Fontana di Trevi v Rimu. Foto: Getty Images, iStockphoto

Ob primerjavi povprečne cene sob od leta 2019 do leta 2022 analiza pokaže, da so cene trenutno bistveno višje. 

Hrvaška dražja za 30 do 50 odstotkov

Cene sob so se junija v Rimu zvišale za 51,4 odstotka, v Berlinu za 50,2 odstotka, v Dublinu za 44,5 odstotka, Barcelona je dražja za 29 odstotkov, Amsterdam 12,1 odstotka, Pariz 19,8 odstotka, London pa je imel povprečno 44,3-odstotno rast. Podoben trend je tudi v juniju v vodilnih evropskih poletnih turističnih destinacijah, kjer po rasti cen glede na junij 2019 prednjači Palma De Mallorca (+40 %), na Ibizi so cene zrasle za 30 odstotkov, v Aix en Provence za 21 odstotkov, Montpellier beleži 14-odstotno rast cen, grški Rodos pa 13-odstotno. 

Zadnji uradni podatek o 12-odstotni rasti hrvaških hotelov se nanaša na maj, medtem ko se za junij in vrhunec sezone v sektorju omenja povprečna rast med 30 in 50 odstotki, odvisno od destinacije in posameznega hotela, navaja Poslovni dnevnik.

Katera evropska mesta so kot nalašč za poletno raziskovanje?

Dvigu cen botrujejo tudi vse dražji turistični delavci

Okoliščine niso preproste. Zunanji dejavniki, hitro odpirajoča se gospodarstva po pandemiji in ruska invazija na Ukrajino, so močno obremenili dobavne verige. Posledično so se dramatično povečali stroški energije in hrane tudi za hotelirje. Hrvaški hotelirji, zbrani v Hrvaškem turističnem združenju, so izračunali, da bi samo podražitev elektrike požrla celoten lanski dobiček sektorja v višini 13,3 milijona evrov.

Brez dviga cen in prihodkov na razpoložljivo sobo (RevPar) bi torej hotelske profitne marže občutno padle, kar je popolnoma v skladu z retoriko domačih hotelirjev.

Pomemben je tudi podatek, da so se stroški dela za hotelirje močno povečali povsod po svetu, predvsem v ZDA in Evropi. Prostih delovnih mest je bistveno več kot ljudi, ki jih lahko zasedejo, kar pomeni, da morajo hotelirji ponuditi višje plače in druge nagrade, kar še dodatno povečuje stroške poslovanja, še navajajo hrvaški mediji.

Delo na daljavo iz sanjskih destinacij ni večno legalno