Cena rasti modnih oblačil je previsoka

Strokovnjaki za trajnostni razvoj se sprašujejo, ali bodo nedavni koraki za ponastavitev 2,5 bilijona dolarjev vredne modne industrije dovolj za prehod k okolju prijaznejšemu. Skrbi jih namreč, da nekatere vplivne blagovne znamke, kot je Chanel, ne razmišljajo trajnostno, ampak se držijo urnika tedna mode. 

Modna industrija nam vsako leto postreže z 80 do 150 milijardami kosov oblačil. Do leta 2030 naj bi se globalna modna industrija povečala za 81 odstotkov oziroma za 102 milijona ton. Vrednost industrije bi se tako povečala na 3,3 bilijona dolarjev, je pisal Vogue Business.
 
Takšna rast prinese ceno. S takšnim tempom bodo emisije toplogrednih plinov modne industrije v istem časovnem obdobju presegle več kot 50 odstotkov v skladu s programom Združenih narodov za okolje. V skladu s pariškim sporazumom pa bi se do leta 2030 morale emisije zmanjšati, če želimo preprečiti ogrevanje ozračja za več kot 1,5 stopinje Celzija.


 

Cilj mora biti ustvariti manj

Morten Lehmann, glavni direktor za trajnostni razvoj pri Global Fashion Agenda, je dejal, da »modna industrija trajnosti ne dosega s hitrostjo rasti. Tudi če angažiramo vse vzvode, bomo do leta 2030 zelo daleč od trajnostne industrije«.


Da bi odpravili težavo, ekonomisti trdijo, da se mora industrija namesto na »zeleno rast« osredotoči na »post-rast«, kar pomeni, da mora na novo razmišljati o ravni porabe in proizvodnje.

Po mnenju Tima Jacksona, profesorja na Univerzi v Surreyu je edina možnost, da dvomimo o sami rasti: »[V modi] na koncu mora biti cilj ustvariti manj.«
 

Vivienne Westwood je v zadnjih nekaj letih že zmanjšala obseg svojih kolekcij. Foto: Reuters

Westwoodova zmanjšala kolekcijo za 37 odstotkov

Peščica malih podjetij, osredotočenih na trajnost, že razmišlja na ta način. Vivienne Westwood je v zadnjih nekaj letih zmanjšala obseg svoje kolekcije za 37 odstotkov, torb za 55 odstotkov in čevljev za 58 odstotkov. Direktor globalne blagovne znamke Christopher Di Pietro je ob tem dejal, da so morali začeti živeti, kar pridigajo: kupujmo manj, izberimo dobro, naj bo to trajno. To pomeni, da sicer prodajo manj, ampak po višjih cenah in bolj kakovostne izdelke.
 
V zadnjih štirih letih je britanska blagovna znamka ženskih oblačil Teatum Jones znižala določen izbor artiklov za do 60 odstotkov, ob tem pa je povečala prodajo. Posel se ni zmanjšal, rast pa se je upočasnila, je za Vogue Business pojasnila kreativna direktorica Catherine Teatum.

Spreminjanje tempa za luksuzne znamke

Večji akterji začenjajo znova razmišljati o poslovanju: Gucci se je med krizo pridružil blagovnim znamkam, ki pozivajo k spremembam, oblikovali sta se dve koaliciji, ki sta upočasnili modni koledar, hkrati pa omejili popuste na oblačila. Britanski modni svet in Svet modnih oblikovalcev Amerike pa sta se združila okoli podobnega sporočila, da je treba zmanjšati prekomerno produkcijo. 
 

Zakaj ne bi onesnaževalci plačali višjega davka

Ana Andjelić, strateginja in avtorica knjige The Business of Aspiration meni, da so za spremembe pomembene državne podporne sheme. »Ne moremo reči modi, da proizvaja manj. Lahko pa upočasnimo [podjetja] in jim otežimo rast brez nadzora. Če onesnažujete več, bi morali biti bolj obdavčeni.«
​
Tudi Tim Jackson se strinja: »S tem bi morali spodbuditi pravo vrsto okrevanja.« V Veliki Britaniji je 200 izvršnih direktorjev pozvalo vlado, naj po koronakrizi dela bolje in ne podpira tistih, ki nimajo podnebnega načrta.
 
Premor ob koronakrizi bi lahko bil na koncu pozitiven za trajnostne cilje. Hoffman to imenuje beta test: »Nelagodje je lahko največji katalizator. To je darilo za nas.« Se pa spremembe ne bodo zgodile samo s spremembo tedna mode. Treba bo najti načine, kako imeti uspešno industrijo z manj obsega. Na svetu ni dovolj dobrin, da bi lahko tako nadaljevali v nedogled.