Veliki kitajski zid: največji gradbeni dosežek v zgodovini človeštva

Glede na rezultate študije iz leta 2012 je Veliki kitajski zid v povprečju visok skoraj osem metrov, v dolžino pa skupno meri osupljivih 21.196 kilometrov.
Fotografija: Veliki kitajski zid. Foto: Getty Images/iStockphoto
Odpri galerijo
Veliki kitajski zid. Foto: Getty Images/iStockphoto

Veliki kitajski zid je starodavni niz zidov in utrdb na severu Kitajske, ki je morda najbolj prepoznaven simbol Kitajske ter njene dolge in pestre zgodovine. Velja za največji gradbeni dosežek v zgodovini človeštva, katerega gradnja je trajala več kot dva tisoč let.

image_alt
Machu Picchu: skrivnosti starodavnega inkovskega mesta na vrhu gore

Načeloma je bil zgrajen za preprečevanje vdorov barbarskih nomadov, in čeprav morda sam po sebi ni nikoli učinkovito preprečil vstopa napadalcev na Kitajsko, je postal močan simbol trajne moči kitajske civilizacije. Podatek, da je viden iz vesolja, pa je zgolj mit, saj je zid dejansko mnogo preozek, da bi ga človeško oko zaznalo s takšne razdalje.

Gradnja Velikega kitajskega zidu

Veliki kitajski zid so gradili od konca 14. stoletja do začetka 17. stoletja, za časa dinastije Ming, ki je želela zaščititi Kitajsko pred napadi mongolskih in hunskih plemen. Tudi deli zidu, ki jih je danes moč obiskati, izvirajo pretežno iz obdobja dinastije Ming, med leti 1368 in 1644. Toda prve sledi zidu segajo že v 8. stoletje pred našim štetjem, ko je bila Kitajska razdeljena na veliko malih držav.

Veliki kitajski zid, 19. april 2022. Foto: Noel Celis / AFP
Veliki kitajski zid, 19. april 2022. Foto: Noel Celis / AFP

V obsežni študiji pred slabim desetletjem so ugotovili, da veliki Kitajski zid, ki je skupek številnih trdnjav in obrambnih okopov, vsebuje 10.051 odsekov obzidja, 1764 jarkov, 29.510 posameznih zgradb in 2211 utrdb ali prehodov, pri čemer so zidovi in jarki skupno dolgi kar 21.196 kilometra, navaja Slovenska tiskovna agencija (STA).

Kitajski zid je sicer poškodovan na več koncih in ima kar nekaj manjkajočih delov. Tem je med drugim botrovala tudi kraja kamnov za gradnjo; zlasti med kulturno revolucijo, med leti 1966 in 1976, so veliko materiala Kitajskega zidu uporabili za gradnjo hiš in farm. Tovrstno početje je danes na Kitajskem kaznivo.

image_alt
Skrivnostno izginotje starodavne in napredne kitajske civilizacije

Mit, da naj bi bil Kitajski zid edini objekt človeške izdelave, ki je s prostim očesom viden iz vesolja, pa se je pojavil na zahodu v 18. stoletju in se med ljudi še bolj usidral z objavami v priljubljenih medijih. Vendar pa je v resnici zid mnogo preozek, da bi ga lahko človeško oko razločilo s takšne razdalje, poleg tega ni dovolj kontrastne barve, da bi ga lahko razlikovali od okolice. Ameriška vladna agencija NASA je to trditev prav tako že ovrgla.

Zid skozi zgodovino

Delovno silo, ki je gradila zid, so sestavljali predvsem vojaki in kaznjenci, navaja spletni portal History. Med gradnjo zidu naj bi umrlo kar 400.000 ljudi, po legendah pa je bilo veliko teh delavcev pokopanih kar znotraj zidu, čeprav raziskovalci dejansko nikoli niso našli posmrtnih človeških ostankov v notranjosti zidu.

Veliki kitajski zid, 19. april 2022. Foto: Noel Celis / AFP
Veliki kitajski zid, 19. april 2022. Foto: Noel Celis / AFP

Med 18. in 20. stoletjem je Veliki zid postal najpogostejši simbol Kitajske za zahodni svet in simbol tako fizične (kot manifestacija kitajske moči) kot tudi psihološke ovire, ki jo kitajska država vzdržuje, da bi odbila tuje vplive in izvajala nadzor nad svojimi državljani.

Danes je Veliki zid splošno priznan kot eden najbolj impresivnih arhitekturnih dosežkov v zgodovini človeštva. Leta 1987 je Unesco Veliki zid uvrstil na seznam svetovne dediščine. Skozi zid so bile z leti na različnih mestih speljane ceste, številni odseki pa so po stoletjih zanemarjanja propadli. Najbolj znani del Velikega kitajskega zidu - Badaling, ki leži 70 kilometrov severozahodno od Pekinga - je bil obnovljen konec petdesetih let 20. stoletja in vsak dan privablja na tisoče domačih in tujih turistov.

image_alt
Mega projekti, ki bodo preoblikovali Afriko

K priljubljenosti zidu, ki ga sicer obišče več kot deset milijonov turistov letno, je veliko prispeval tudi znameniti rek kitajskega revolucionarja, komunističnega voditelja in ustanovitelja Ljudske republike Kitajske, Mao Zedonga, ki naj bi izjavil: »Pravi junak je le tisti, ki je stal na velikem zidu.«

image_alt
Neopažen dogodek spremenil svet in postavil Kitajsko na 1. mesto

Več iz rubrike

Komentarji: