Neopažen dogodek spremenil svet in postavil Kitajsko na 1. mesto

Na začetku tega tisočletja se je svet večinoma ukvarjal s posledicami terorističnih napadov na t. i. 'dvojčka' Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v ZDA. Natanko tri mesece po napadu, torej 11. decembra 2001, pa je bila v središču ločenega in skoraj neopaženega dogodka Svetovna trgovinska organizacija (WTO).

Omenjen dogodek je spremenil potek 21. stoletja in vplival na veliko več življenj po vsem svetu, kot napadi na Ameriko. Vendar le redki vedo, da se je sploh zgodil, čeprav je imel in še ima izjemen geopolitični in gospodarski pomen. Lahko bi rekli, da je Zahod pred 20 let povabil Kitajsko na kosilo, Kitajska pa je vse pojedla.

Zahod povabi Kitajsko na kosilo

Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton je 9. marca leta 2000 obljubil, da bo »uvoz ene od najbolj cenjenih vrednot demokracije, gospodarske svobode«, najštevilčnejši državi na svetu omogočil, da bo šla tudi po poti politične svobode. »Ko bodo imeli posamezniki moč ne le sanjati, ampak tudi uresničiti svoje sanje, bodo zahtevali več besede,« je dejal v svojem govoru.

Izjemno pomemben dogodek, ki se je zgodil 11. decembra 2001, je bil torej sprejem Kitajske v mednarodno organizacijo WTO. Nekateri ekonomisti menijo, da so se takrat spremenila pravila igre za Ameriko, Evropo in večino Azije ter za vse države, ki imajo industrijsko dragocene vire, kot so nafta in kovine. Clinton je takrat v svojem govoru postavil še zanimivo vprašanje, ko je govoril o vplivu vstopa Kitajske v WTO: »Ali bo [Kitajska] naslednji veliki kapitalistični tiger z največjim trgom na svetu ali zadnji veliki komunistični zmaj in grožnja stabilnosti v Aziji?«

Strategija Zahoda oziroma ZDA je bila vnesti gospodarsko svobodo na Kitajsko ter s pomočjo trgovine in inovativne družbe izničiti politični nadzor. Vendar ta strategija ni uspela, navaja BBC News. Kitajska se je začela vzpenjati do trenutnega položaja drugega največjega gospodarstva na svetu in je na navidezno neizogibni poti, da postane največje na svetu.

Ameriška trgovinska predstavnica, odgovorna za pogajanja o sporazumu s Kitajsko v WTO, Charlene Barshefsky, je pred kratkim na dogodku washingtonskega združenja za mednarodno trgovino povedala, da je kitajski gospodarski model »nekoliko ovrgel« zahodno mnenje, da »ni mogoče imeti inovativne družbe in političnega nadzora«. »To ne pomeni, da je kitajska inovativna zmogljivost večja zaradi njenega gospodarskega modela,« je dejala in dodala: »Vendar pa je treba povedati, da sistemi, za katere je Zahod menil, da so nezdružljivi, niso nujno nezdružljivi.«

Vstop Kitajske v WTO je povzročil globalno preobrazbo

Do leta 2000 je imela Kitajska v svetovnem gospodarstvu vlogo 'zgolj' kot ena največjih svetovnih proizvajalk plastičnih izdelkov in poceni blaga. Pristop Kitajske na vrh svetovne trgovine je napovedal obsežno globalno preobrazbo. Močna kombinacija pripravljene kitajske delovne sile, njenih visoko tehnoloških tovarn in posebnega odnosa med kitajsko vlado in zahodnimi multi nacionalnimi korporacijami je spremenila podobo planeta.

Kitajska se je brez težav vključila v dobavne verige največjih svetovnih podjetij in med drugim izkoreninila skrajno revščino v svoji državi, navaja BBC News. Vrednost kitajskega gospodarstva se je od takrat povečala za 12-krat, devizne rezerve pa so se povečale za 16-krat. Leta 2000 je bila Kitajska sedma največja izvoznica blaga na svetu, vendar je hitro dosegla prvo mesto.

Kontejnerske ladje so gonilna sila svetovne trgovine. V petih letih po vstopu Kitajske v WTO se je število zabojnikov na ladjah, ki prihajajo na Kitajsko in iz nje, podvojilo s 40 milijonov na več kot 80 milijonov. Lani pa je to število zraslo na 245 milijonov, in medtem ko je bila približno polovica zabojnikov, ki so prihajali na Kitajsko, prazna, so bili skoraj vsi zabojniki, ki so zapuščali Kitajsko, polni izvoza.

Močno se je razširilo tudi kitajsko avtocestno omrežje, ki se je s 4700 kilometrov leta 1997 povečalo na 161.000 kilometrov do leta 2020. Poleg najsodobnejše tovorne infrastrukture Kitajska potrebuje tudi materiale, kot so kovine, minerali in fosilna goriva, da bi podprla svoj proizvodni razcvet. Material, ki je bistvenega pomena za rastočo kitajsko avtomobilsko industrijo in industrijo električnih naprav, je jeklo. Leta 2005 je Kitajska prvič postala neto izvoznica jekla in od takrat je postala največja na svetu.

Kitajska zdaj predstavlja 57 odstotkov svetovne proizvodnje in sama proizvede bistveno več jekla, kot ga je leta 2001 skupaj proizvedel preostali svet. Enako velja za keramične ploščice in številne druge 'sestavine' industrije. Na področju elektronike, oblačil, igrač in pohištva je Kitajska postala prevladujoči vir dobave, kar je povzročilo padec izvoznih cen po vsem svetu.

Ponovni vzpon Kitajske kot svetovne velesile

Kitajski minister, pristojen za pristop k WTO, Long Yongtu, je ob pogledu na zadnji dve desetletji izrazil priznanje. »Ne verjamem, da je bil pristop Kitajske k WTO zgodovinska napaka, ki je uničila delovna mesta [za ZDA in Zahod],« je dejal. »Vendar pa se zavedam, da so bile koristi dodeljene neenakomerno. Celovita slika je, da je Kitajska, ko je dobila svoj razvoj, preostalemu svetu zagotovila tudi ogromen izvozni trg.«

Vendar pa je bil v ozadju besed kitajskega ministra tudi očitek, da je bila ameriška politika tista, ki ni upoštevala neizogibnega vpliva kitajske konkurence na nekatere sektorje, navaja BBC News. »Ko pride do neenakomerne porazdelitve bogastva, bi morala vlada sprejeti ukrepe za prilagoditev te porazdelitve z notranjimi politikami, vendar tega ni lahko storiti,« je dejal Yongtu.

Nato je povedal anekdoto o kitajskem proizvajalcu stekla, ki se je spopadal z odprtjem tovarne v ZDA: »Tam je zelo težko najti konkurenčne delavce. Rekel mi je, da imajo ameriški delavci večje trebuhe kot on,« je dodal kitajski minister. Strokovnjaki menijo, da je Kitajska izkoristila članstvo v WTO za to, da je prerasla svojo vlogo »delavnice za Zahod«.

BBC News pojasnjuje, da je Kitajska denimo strateško načrtovala zavezništva, da bi dobila dostop do znatnih količin redkih zemeljskih materialov, ki naj bi poganjali gospodarsko revolucijo brez podnebnih sprememb. Država se je vključila v industrijsko širitev po vsem svetu. ZDA pa si prizadevajo za diplomatsko in gospodarsko omejevanje Kitajske ter pri tem iščejo zaveznike v Evropi in Aziji.

Kot pravi nekdanja ameriška trgovinska predstavnica Barshefskyjeva, je Kitajska »že nekaj časa na tej poti«. »Kaj to pomeni? Krepitev državnega gospodarskega modela, ki ga poganja obsežno subvencioniranje določenih industrijskih panog ... ponovni vzpon Kitajske kot velike sile in vodilne v t. i. četrti industrijski revoluciji. To je veliko obvladovanje. WTO tega ne more obvladati,« meni Barshefskyjeva.

Po 20 letih se je svet spremenil zaradi komaj opaženega dogodka. Za Kitajsko je bil to velik uspeh. Načrtovana geopolitična strategija Zahoda je propadla. Namesto da bi Kitajska politično postala bolj podobna Zahodu, je zaradi te odločitve Zahod v gospodarskem smislu postal nekoliko bolj podoben Kitajski, navaja BBC News. In če z njegovimi besedami odgovorimo na Clintonovo vprašanje, ki ga je postavil pred 20 leti; bi lahko rekli, da je Kitajska postala »kapitalistični tiger« in »komunistični zmaj«.