Mnogi ljudje v toplejših mesecih preživljajo počitnice v Avstriji, kjer iščejo »poletno osvežitev«. To navado so že sredi 19. stoletja razvili nekateri člani habsburške dinastije. A vendar mnogi prihajajo v avstrijske gore tudi v hladnih mesecih – zaradi zimskih radosti, predvsem na snegu. Na splošno je Avstrija turistična velesila, tako poleti kot pozimi. Vsaj tako je bilo do pandemije covid-19.
 
V letu 2019, zadnjem normalnem pred pandemijo, je Avstrija zabeležila rekordnih 152,7 milijona turističnih nočitev. Skoraj tri četrtine (74 odstotkov) je bilo tujih turistov. V tem letu je imela Avstrija 2291 evrov dohodka od tujih gostov na prebivalca. Večje prihodke od turizma na prebivalca v Evropi so imeli le Luksemburg, Malta, Ciper in Hrvaška. V zimski polovici leta, od 1. novembra do 30. aprila, se običajno zabeleži skoraj polovica turističnih prenočitev v Avstriji in dobra polovica celotnega turističnega dohodka.
 
Zimski turist v povprečju porabi več kot tisti, ki poleti pride v Avstrijo. Raziskava iz leta 2016 je pokazala, da gost, ki nočuje v avstrijskem zimovališču porabi povprečno 166 evrov na dan. Po prenočitvi (okoli 50 evrov na dan) povprečni zimski turist v Avstriji največ denarja nameni za vožnjo z žičnico/sedežnico/vlečnico, v povprečju okoli 30 evrov na dan.
 
Številne avstrijske alpske vasi so zaradi smučišč, žičnic in ustrezne hotelske ter gostinske ponudbe postale svetovno znana zimovališča. Eno takšnih je mestece Ischgl na zahodu avstrijske Tirolske, nedaleč od meje s Švico. Kraj z manj kot 1600 prebivalci je v zadnjih letih – po Söldnu in tirolski metropoli Innsbruck – tretja najmočnejša turistična občina na avstrijskem Tirolskem. V hotelih in drugih turističnih objektih ima Ischgl več kot 11.700 postelj, kar je dobrih sedem na prebivalca.
 
V zimski sezoni zadnjega turističnega leta pred pandemijo, od začetka novembra 2018 do konca oktobra 2019, je Ischgl zabeležil dobrih 1,5 milijona prenočitev. Za primerjavo: to je desetina celotnega števila turističnih nočitev v Sloveniji.
 
Ischgl, ki je z žičnicami in drugo infrastrukturo povezan s sosednjim švicarskim alpskim mestecem Samnaunom, ni le zimski turistični center sredi ene največjih smučarskih regij na svetu (240 kilometrov smučišč in 45 žičnic), temveč se je pozicioniral tudi kot verjetno najbolj noro après-ski mesto, za dogajanja zunaj smučišč.
 
Bari v Ischglu, koncerti in drugi spektakularni dogodki so privabljali goste z vsega sveta. Tina Turner, Bob Dylan, Rod Stewart, Elton John, Mariah Carey, Katy Perry, Kylie Minogue, Jason Derulo in mnogi drugi so koncertirali v Ischglu.
 
Na žalost je Ischgl postal znan tudi kot eno največjih evropskih žarišč pandemije covid-19. Konec lanskega februarja se je z virusom okužilo približno 600 prebivalcev in domačih gostov ter 1200 tujih turistov, večinoma iz Nemčije in nordijskih držav.
 

»Ischgl ni pozabljen«, je konec novembra dejal Markus Söder predsednik Bavarske vlade. Iz Bavarske in sploh iz Nemčije v Avstrijo prihaja veliko zimskih turistov. A potem ko je Nemčija 19. decembra praktično celotno Avstrijo razglasila za »tvegano območje«, morajo vsi, ki pridejo v Nemčijo iz Avstrije (razen tranzitnih potnikov), v karanteno za 10 dni – na lasten strošek.
 
Avstrija, ki ima do 24. januarja zaprte hotele in restavracije, pa tudi večino trgovskih objektov (razen prodajaln najnujnejših potrebščin, bank in podobno), se je odločila, da bo vsaj do neke mere poskušala rešiti zimsko turistično sezono.
 
Smučišča in žičnice so 24. decembra odprli, vendar morajo delovati z dodatnimi previdnostnimi ukrepi. Profesor dr. Hans-Peter Hutter, namestnik vodje Centra za javno zdravje na Medicinski univerzi na Dunaju, meni, da bivanje na smučiščih samo po sebi ni tvegano, poleg tega je bolj zdravo, da so ljudje na prostem in se rekreirajo, kot da sedijo v hiši.
 
Problematična so ozka grla v zimovališčih, poudarja Hutter, ki je sodeloval pri razvoju aktualnega koncepta epidemiološke varnosti avstrijskih zimovališč. Kritične točke so tam, kjer se ljudje zberejo med čakanjem na prevoz, pa tudi žičnice s kabinami. V slednjih je zdaj dovoljena 50-odstotna zasedenost, to pomeni, da mora biti vsako drugo mesto prazno. Obvezna ukrepa sta tudi stalno prezračevanje in redna dezinfekcija kabin žičnic.
 
Razpoložljivi statistični podatki, tisti za november 2020, kažejo, da se je število prenočitev domačih turistov v Avstriji v primerjavi z novembrom 2019 zmanjšalo za 80 odstotkov, tujih pa za kar 90 odstotkov. Po drugi strani pa aktualna gneča ob vikendih in praznikih v znanih zimovališčih okoli Dunaja in nekaterih drugih v Avstriji kaže, da so ljudje željni rekreacije na snegu.
 
Hitro narašča tudi povpraševanje po zimskih počitnicah zunaj smučišč z žičnicami, zlasti po smučarskih turah zunaj pripravljenih prog. Vendar bo celotni promet avstrijskega zimskega turizma v tej sezoni le majhen del tistega pred pandemijo.