V razvitih državah se v zadnjem času pričakovana življenjska doba konstantno podaljšuje. So pa opazne velike razlike med posameznimi evropskimi državami. Prebivalci katerih evropskih držav živijo najdlje in zakaj je temu tako?

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je pripravila poročilo, iz katerega je razvidno, katere evropske države se lahko pohvalijo z najdaljšo življenjsko dobo svojega prebivalstva in v katerih je pričakovana življenjska doba nekoliko krajša.

Ugotovljeno je bilo, da so Evropejci z najdaljšo življenjsko dobo Španci in Italijani. Med posameznimi državami sicer obstajajo precejšnje razlike, prav tako tudi med moškimi in ženskami na splošno. Za ženske se pričakuje, da bodo živele nekaj let dlje od moških. Rezultati raziskave so namreč pokazali, da naj bi ženske iz Španije dočakale v povprečju kar 16 let več kot moški iz Latvije.

Med narodi z najdaljšo življenjsko dobo so poleg Špancev (83,5 leta) in Italijanov (83,4 leta) tudi Francozi (82,9 leta), Ciprčani, Švedi, Maltežani in Luksemburžani v navedenem vrstnem redu. Po drugi strani spadajo prebivalci Bolgarije (75 let), Latvije (75,1 leta), Romunije (75,3 leta), Litve in Madžarske med evropske narode z najkrajšo pričakovano življenjsko dobo.
 

Prehrana kot glavni razlog za odstopanja?

Po nekaterih mnenjih naj bi bil glavni dejavnik, zaradi katerega prihaja do tolikšnih odstopanj med evropskimi državami, prehrana, ki je značilna za določeno območje. Na najvišja mesta so se uvrstile sredozemske države, za katere je značilna hrana, bogata z zelenjavo, sadjem, oreščki, olivnim oljem in ribami. Taka prehrana naj bi pripomogla k zmanjšanju tveganja za možgansko kap in srčni napad, ki sta dva pomembna razloga za smrti po celem svetu.


Drugi dejavniki, ki naj bi v največji meri vplivali na pričakovano življenjsko dobo, so življenjski slog; uživanje alkohola, kajenje, stopnja onesnaženosti zraka in genetika. V vseh državah lahko opazimo daljšo pričakovano dobo žensk. Pri tem so največje razlike med spoloma opazne v baltskih državah, najmanjše pa na Nizozemskem.

Daljša pričakovana doba življenja pa ne odraža nujno tudi večje kvalitete. Kot primer: prebivalci Bolgarije imajo sicer krajšo povprečno življenjsko dobo od Portugalcev, vendar so po drugi strani bolj zdravi in aktivni dlje časa. Ker trend daljšanja življenjske dobe prebivalstva v razvitih državah vztrajno narašča, je vse bolj pereče vprašanje, kako poskrbeti za izboljšanje kakovosti življenja starejših.
 

Stanje v Sloveniji

Tudi v Sloveniji se pričakovana življenjska doba ob rojstvu postopoma podaljšuje, tako za moške kot za ženske. V skladu s trendom se kaže nekoliko višja življenska doba za ženske kot za moške. Najdlje živijo prebivalci v zahodni Sloveniji. Pričakovana življenjska doba je bila v letu 2016 za ženske 84,3 leta, za moške pa 78,2 leta.
 

Osebe, stare najmanj 65 let, predstavljajo skoraj petino prebivalstva Slovenije

Prvi dan januarja 2019 je bilo med vsemi prebivalci Slovenije 413.054 ali 19,8 odstotka takih, ki so do navedenega datuma že dopolnili najmanj 65 let; 57 odstotkov teh oseb so bile ženske. 189 prebivalcev izmed teh je bilo starih 100 ali več let; od tega161 žensk. 

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se daljša; v Sloveniji se je v zadnjih 25 letih podaljšala v povprečju za oba spola za približno 7 let. V enem letu se je število starejših povečalo za skoraj 12.000 oseb ali 3 odstotke. Na ravni statističnih regij je bil delež starejših oseb med celotnim prebivalstvom največji v goriški in pomurski, najmanjši pa v osrednjeslovenski regiji in jugovzhodni Sloveniji. 
 

Število starejših višje od števila otrok

Indeks staranja prebivalstva, ki opredeljuje številčno razmerje med prebivalci, starimi 65 ali več let, in otroki, starimi manj kot 15 let, se v Sloveniji z leti povečuje; za leto 2019 znaša 131,7 (za ženske še precej več: 155,7). To pomeni, da je med prebivalci na vsakih 100 otrok povprečno več kot 131 oseb, starih najmanj 65 let. 

Leta 2033 naj bi bil indeks staranja v Sloveniji po podatkih iz projekcij prebivalstva EUROPOP2018 že več kot 200; to pomeni, da naj bi bilo prebivalcev, starih najmanj 65 let, dvakrat toliko kot otrok, starih manj kot 15 let.