Statusni simbol niso prestižen avto, velika hiša, jahta ali draga obleka, temveč …

Morda ste eden tistih nekaj srečnežev, ki spijo veliko in dobro. A za to »aktivnost« je treba marsikaj žrtvovati. »Če v prezasedenih urnikih nimamo veliko prostega časa, je težko od štiriindvajsetih ur osem prespati, kljub temu da nam pomaga pri regeneraciji, fizičnem in psihičnem zdravju, lepoti in delovni uspešnost,« razloži dr. Marjan Hočevar, slovenski sociolog s Fakultete za družbene vede.

Ariana Huffington, soustanoviteljica svetovnega medija The Huffington Post ter uspešna podjetnica in kolumnistka, je pred leti zapustila delovno mesto v medijski hiši ter se posvetila lastnemu startupu, imenovanemu Thrive Global, s katerim želi ljudi ozaveščati, kako pomembna je celovita skrb zase, predvsem spanje. Za to se je odločila po nezgodi leta 2007, ko se zaradi stresa in pomanjkanja spanja po kolapsu zbudila na pisalni mizi v mlaki krvi, ki ji je pritekla iz nosa. »Takrat je bil The Huffington Post še v povojih, obstajal je komaj dve leti. Po zgoraj omenjeni nesreči sem začela medijski svet dojemati drugače in zaradi tega smo postajali čedalje boljši. Pred dvema letoma sem se odločila, da bom pomagala tudi drugim, zato sem se v celoti posvetila pisanju in nato izdala knjigo Revolucija spanja,« je svojo zgodbo delila z javnostjo. V knjigi zapiše, da smo v globalni krizi pomanjkanja spanja in da ima to obsežne posledice na zdravje, delovno uspešnost, odnose, srečo ter tudi gospodarstvo in politiko. Njeno delo je v hipu postalo svetovna uspešnica.

arhiv podjetja Inscape

Spanje kot futuristični koncept

V britanskem časniku The Guardian so v prispevku Kako kvalitetno nočno spanje postaja ultimativni statusni simbol pred dvema letoma zapisali, da bomo ljudje prej ali slej iznašli nekakšen trik, s katerim bomo prelisičili osnovno življenjsko potrebo po spanju, saj z njim zapravimo tretjino življenja v nezavednem stanju. Napovedovali so, da bodo čas za spanje zapravljali le še tisti najbolj revni, bogatejši pa ga bodo porabili bolj produktivno. Futuristi se danes s tem ne strinjajo več, temu celo nasprotujejo. Čas je denar in pri tem vsak dan bolj šteje čas, ki ga namenjamo sebi. »Več ko spite, bogatejši boste, in to na več načinov,« trdijo sodobni narekovalci trendov, ki upoštevajo ugotovitve zdravnikov.

Soustanoviteljica svetovnega medija The Huffington Post se je zaradi stresa in pomanjkanja spanja zbudila na pisalni mizi v mlaki krvi, ki ji je pritekla iz nosa.

Zadnji namreč že desetletja opozarjajo, da zdrav življenjski slog nujno vsebuje osem ur spanja na dan, saj njegovo pomanjkanje vodi v različne bolezni, kot so šibek imunski sistem, poslabšanje kognitivnih zmožnosti, depresija, diabetes, debelost, rak in tudi prezgodnja smrt. V sodobnem času, ki ga tako zaznamujejo (pre)hiter tempo, kaos in kronično pomanjkanje časa, pa so zdravniška opozorila začeli z drugih perspektiv preučevati tudi strokovnjaki drugih področij. Raziskave so potrdile, da si ljudje za spanje ne vzamejo dovolj časa. Spanje je postalo prestiž, ki si ga ne more privoščiti vsakdo.

Novi ultimativni prestiž

Tezo so potrdili tudi v vodilni svetovni skupini za prestižni življenjski slog, Quintessentially, ustanovljeni leta 2000 v Londonu, ki svojim strankam ponuja raznovrstne vrhunske storitve, kot so potovalni aranžmaji, dostopi do zasebnih zabav, prestižni izdelki, nepremičnine, zasebni leti. Andraž Hafner, ki v slovenski podružnici skupine skrbi za odnose z javnostjo, za Svet kapitala pove, da je svet prestiža na prelomnici. »V klubu opažamo, da se ljudje, ki lahko prestižno živijo, čedalje pogosteje odločajo za dejavnosti, ki pripomorejo k varovanju in krepitvi zdravja, k telesnemu in duhovnemu razvoju.«

Dr. Marjan Hočevar: Duh časa kaže, da ima etiketo prestiža čedalje več nematerialnih stvari.

Opazili so, da se je povečalo povpraševanje po različnih spalnih terapijah, saj je po njegovem mnenju dozorelo zavedanje, da redno spanje zmanjšuje stres in pozitivno vpliva na duševno zdravje. »Želje, povezane s spanjem, so se na letni ravni povečale za 28 odstotkov, zato spanje postaja nove ime za wellness.« Ugotavljajo, da so med njihovimi člani čedalje bolj priljubljeni poleg tovrstnih terapij in potovanj še razni luksuzni pripomočki, npr. komplet pripomočkov »This Works Dream to Sleep«, nabor izdelkov za spanje angleškega startupa Simba (cene izdelkov se pričnejo pri 400 funtih) ter različne posteljnine milanskega podjetja Fretta, ki jih najdemo npr. v prestižnih hotelih Ritz.

arhiv podjetja Inscape

Kje lahko kupim spanje?

Ljudje hrepenijo po mirnem spancu. Tega pa je mogoče tudi kupiti. Na drugi strani oceana so že več let zelo obiskane spalne terapije in tečaji za sproščanje ter izboljšanje spanja, agencije razpisujejo vikend pakete z vključenimi spalnimi tretmaji, na naših mobilnih telefonih lahko pretakamo aplikacije, ki nas z blagim zvokom popeljejo v trden spanec, na medmrežju je čedalje več videoposnetkov, ki nas uspavajo, tehnološko dovršena nočna očala in še kaj podobnega uporabljajo ljudje, da pridejo do spanca, kot si ga želijo. Na youtubu so že dobro leto zelo popularni blogi ASMR (Autonomous Sensory Meridian Response), v katerih ljudje z nežnim šepetanjem in belim zvokom pri gledalcu povzročijo sproščujoč, pogosto sedativni občutek, ki se začne na lasišču in se premika po telesu. ASMR je po svetu znan tudi kot »možganska masaža«, ki človeka počasi zapelje v sproščujoč spanec. Spanje je postalo produkt za prodajo, saj je njegovih odjemalcev čedalje več.

Diamantni prstan si lahko privošči vedno več ljudi

»Spanje je kot prosti čas, za marsikoga največji prestiž,« pove dr. Hočevar. »Večina pripadnikov poslovne elite si brez težav privošči diamantni prstan ali prestižen avtomobil, težko pa si privoščijo kakovosten spanec. Spanje je resda osnovna življenjska potreba, a v njihovem svetu je redko, zelo zaželeno in ni vsem dostopno.«

Želje, povezane s spanjem, so se na letni ravni povečale za 28 odstotkov, zato spanje postaja novo ime za wellness.

Kateri prestiž danes riše distinkcije? Duh časa kaže, da je to čedalje več nematerialnih stvari. Dodatne ure v dnevu ni mogoče dokupiti in podoben produkt je tišina. Dr. Hočevar, ki se ukvarja s fenomeni sodobnih urbaniziranih družb, razjasni, da v evropskih prestolnicah narašča trend tako imenovanih tihih kavarn, v katerih ne predvajajo glasbe, klepet pa je prepovedan. Ljudje v oazi miru iščejo navdih, se posvečajo samim sebi in se sproščajo po stresnih delovnikih.

V primerjavi z drugimi državami imamo v Sloveniji še vedno relativno veliko časa. Razloge za to vidi v kratkih razdaljah med domom in delovnim mestom ter dejstvu, da še nismo implementirali evropskega delovnega časa, ki traja uro, dve ali še dlje od klasičnega. »Z vožnjo in delovnikom brez enournega neplačanega odmora na dan prihranimo tudi tri ure na dan. Dokler bo pri nas več kot polovica gospodinjstev kuhalo kosilo, bomo spadali v evropski vrh prostega časa, kar se seveda pozna tudi pri količini spanca,« zaključi sociolog.

arhiv podjetja Inscape

Slovenski Tingles želi postati največja platforma za sproščanje na svetu

Slovenski startup s sedežem v San Franciscu je razvil mobilno aplikacijo Tingles, ki ponuja poseben žanr videov ASMR. S pomočjo različnih zvočnih in vizualnih dražljajev v poslušalcih izzovejo občutek ugodja, ki ima sproščujoč učinek. »Gre za poseben žanr videov, ki se je prvič pojavil na spletu pred petimi leti. Danes jih redno uporablja 20 milijonov ljudi po vsem svetu in vsako leto se njihovo število poveča za 130 odstotkov. Aplikacije, namenjene sproščanju, so danes četrta najbolj dobičkonosna kategorija v aplikaciji App Store, takoj za igrami, zabavo in glasbo,« je pojasnil soustanovitelj Miha Mlakar. Njihov cilj je postati največja platforma za sproščanje na svetu.