V času krize se spreminja tudi statusni simbol

V času krize poziranje ob 100 milijonov dolarjev vredni jahti nikakor ne navduši javnosti - kvečjemu razjezi.
Fotografija: V obdobju krize se zaradi spremenjenih pričakovanj večine prebivalstva, posledično pa se spremenijo tudi statusni simboli. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Odpri galerijo
V obdobju krize se zaradi spremenjenih pričakovanj večine prebivalstva, posledično pa se spremenijo tudi statusni simboli. FOTO: Getty Images/iStockphoto

Zadnje desetletje so bili statusni simboli povsem dorečeni. Za zvezdnike in premožne ljudi je bilo povsem jasno, kateri so konvencionalni kazalniki premoženja, ki prepričajo vsakogar: lastništvo velikih površin zemlje, prestižen bunker v Novi Zelandiji, zasebni otok na Karibih, svoja vinoteka, več milijonske jahte, bistro na Manhattnu, ogromne vile in podobno.
 

Predsodki glede premoženja


Številni premožni posamezniki so v zadnjih desetletjih univerzam in drugim izobraževalnim ustanovam podarili bajne zneske donacij, te pa so nato po njih poimenovale eno od svojih zgradb. Pogoste so bile donacije za otroške bolnišnice in pa finančno spodbujanje organizacij, ki varujejo naravo; slednje so še posebej aktualne v zadnjem obdobju.



Pogled na tovrstne donacije in pa izpostavljanje v obdobju krize se lahko kaj hitro bistveno spremeni. Ljudje so v takšnih obdobjih namreč manj dovzetni za pretirano in ponosno razkazovanje tujega premoženja, pojavljajo se tudi bolj močno predsodki glede zasluženega denarja.
 

Jeza do izrazito prestižnega življenjskega sloga je bila prisotna že v prejšnjih krizah. FOTO: Yuya Shino/Reuters
Jeza do izrazito prestižnega življenjskega sloga je bila prisotna že v prejšnjih krizah. FOTO: Yuya Shino/Reuters
Značilnost kriznih obdobij


V času, ko številnim primanjkuje zaslužka, se sprejemanje narcisoidnih vzgibov posameznikov zmanjša. Pripelje lahko tudi do javnega sramotenja premožnih ljudi.

Drage večerje in visoko cenjene alkoholne pijače se morda zdijo majhen zalogaj premožnim ljudem, vendar pa te nikakor niso dostopne vsakomur. Velika večina si takšnih prestižnih dejavnosti in proizvodov ne more privoščiti, zato le s težavo gledajo premoženje tistih, ki si lahko.

Že v času velike depresije se je v ZDA zaznalo nestrinjanje z življenjskim stilom premožnih posameznikov. Glede na to, da vstopamo v podobno, če ne hujšo recesijo pa tudi zdaj lahko izkazovanja dragega življenjskega sloga pripelje do večjih nestrinjanj.
 

Jahte, vile in običajen prestiš se v obdobju krize ne ceni enako kot prej. FOTO: Giovanni Romero/TheYachtPhoto
Jahte, vile in običajen prestiš se v obdobju krize ne ceni enako kot prej. FOTO: Giovanni Romero/TheYachtPhoto
Pojav novih statusnih simbolov


Običajno se na to (z zamikom) odzovejo tudi znane osebnosti in bogati ljudje. Ti svoja prizadevanja prilagodijo trenutnemu duhu časa in s tem pridobijo željeno medijsko podobo. To vsaj v začetku zahteva nekaj kritik, na katerih se ostali učijo. Posledica tega pa je zagotovo oblikovanje novih socialnih simbolov in opuščanje starih.

Zgolj donacije šolam, razkazovanje svojega posestva in pa občasno pojavljanje na dobrodelnih dogodkih bo s težavo našlo odobritev v enaki meri, kot pred krizo. V takšnih obdobjih se bistveno večjo potrditev daje dejansko opravljenim delom, kot pa oblikovanju piarovskih kampanij. Povedano drugače, v težkih časih, običajni ljudje bistveno raje vidijo sotrpine in tiste, ki opravljajo delo, kot pa zgolj statusne simbole.

Mogoče pa smo le dočakali čas, ko bomo na socialnih omrežjih videli manj narcisoidnih posnetkov in več dejansko opravljenih del. Konec koncev se bomo le z opravljenimi deli izkopali iz trenutne krize.

Več iz rubrike

Komentarji: