Smo preglasni? Znanstveniki opozarjajo na onesnaževanje s hrupom

V boju proti negativnim učinkom mestnega hrupa, Pariz denimo uvaja samodejne senzorje in preganja najglasnejša vozila.
Fotografija: Hrup je težava, ki vse bolj škoduje zdravju. Foto: Getty Images / iStockphoto
Odpri galerijo
Hrup je težava, ki vse bolj škoduje zdravju. Foto: Getty Images / iStockphoto

Hrup cestnega prometa in vlakov, vrvež množic v trgovinskih centrih ali rjovenje vzletajočega letala - hrup je težava, ki vse bolj škoduje zdravju in ruši ekosisteme. In čeprav lahko nekateri mirno spijo ob glasni glasbi, nad določenim pragom nihče več ne more prenašati hrupa.

Vpliv hrupa na zdravje

Svet postaja vedno glasnejši, kar pa škoduje ljudem, živalim in celo rastlinam. To je trend, ki ga lahko slišimo povsod, od velikih mest in tudi do odmaknjenih kotičkov narave. Samo v Evropi je več kot vsak peti prebivalec izpostavljen hrupu s cest, ki škoduje njegovemu zdravju.

image_alt
Izjemen material, močnejši od jekla in lažji od plastike

Prevelik hrup lahko povzroči presnovne motnje in bolezni, visok krvni tlak, sladkorno bolezen in celo srčni infarkt, navaja nemški mednarodni medij Deutsche Welle (DW) in dodaja, da približno 48.000 primerov srčnih bolezni in 12.000 prezgodnjih smrti na leto pripisujejo stalni izpostavljenosti visokim ravnem hrupa.

Prekomeren hrup je sicer prisoten v vseh večjih mestih po svetu, v New Yorku pa je stanje še posebej alarmantno. Tam je denimo več kot 90 odstotkov uporabnikov javnega prevoza izpostavljenih ravni hrupa, ki znatno presega varnostne meje in lahko povzroči nepopravljive poškodbe sluha.  Sicer pa po vsem svetu revnejši ljudje pogosteje živijo v bližini industrijskih obratov, odlagališč odpadkov ali glavnih prometnih arterij, zaradi česar so izpostavljeni večjemu hrupu kot bogatejši prebivalci istih mest.

Zvočni radar za nadzor hrupa v Parizu, Francija, 17. februar 2022. Foto: Noemie Olive / Reuters
Zvočni radar za nadzor hrupa v Parizu, Francija, 17. februar 2022. Foto: Noemie Olive / Reuters

»Če je stanovanje ali hiša ob glavni cesti, plačujete nižjo najemnino,« je dejal Thomas Myck, strokovnjak za hrup pri nemški Zvezni agenciji za okolje (UBA) in dodal: »To pomeni, da ljudje, ki niso tako premožni, pogosteje živijo ob hrupnih cestah.« Po podatkih poročila Programa Združenih narodov za razvoj je ta »nepravičnost pogostejša pri etničnih skupinah«.

Mestne ptice so glasnejše

Seveda pa hrup ne škodi le ljudem. Študije so pokazale, da vse živalske vrste zaradi daljše izpostavljenosti hrupu spremenijo svoje vedenje, navaja DW. Mestne ptice denimo pogosto pojejo glasneje. Velike siničke, ki živijo v mestih v Evropi, na Japonskem ali v Združenem kraljestvu, zdaj pojejo višje kot njihove gozdne vrstnice. Glasovne spremembe so opazili tudi pri žuželkah, kobilicah in žabah, ki živijo v bližini avtocest.

image_alt
Odprtje trgovin brez blagajn, v katerih kupec vzame izdelke in odide

Onesnaženje s hrupom lahko tako posledično moti parjenje, vzgojo potomcev in iskanje plena, je dejal Myck: »Hrup močno negativno vpliva na njihov celoten življenjski prostor.« V ZDA se je onesnaženost s hrupom v zadnjih letih podvojila v več kot polovici vseh nacionalnih parkov. Glavni vzrok za večjo raven hrupa v naravnih rezervatih je poleg cest tudi hrup zaradi rudarskih projektov, črpanja plina in nafte ter lesne industrije. Slednja pa škoduje tudi rastlinam, saj sili ptičje vrste k selitvi in jim preprečuje, da bi na območjih, kjer so prej živele, razširile semena rastlin.

V skladu s poročilom Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) bi lahko več dreves, grmovnic in grmovja v mestih omejilo to težavo, vendar pa nekateri strokovnjaki ostajajo skeptični. Myck meni, da je zvočna izolacija edina preostala rešitev. Pred tem bi bilo seveda še učinkovitejše čim bolj zmanjšati promet v mestih, na več ulicah določiti omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro, spodbujati javni prevoz in območja umirjanja prometa ter graditi več električnih vozil in kolesarskih stez, navaja DW.

Kako se v Parizu bojujejo s hrupom?

Foto: Getty Images / iStockphoto
Foto: Getty Images / iStockphoto
Pariz je nekakšna evropska prestolnica na tem področju, tako glede onesnaževanja s hrupom kot tudi glede prizadevanj za njegovo obvladovanje. Podatki Evropske agencije za okolje (EEA) kažejo, da je francoska prestolnica eno najbolj hrupnih evropskih mest, saj je več kot 5,5 milijona prebivalcev pariške regije izpostavljenih hrupu cestnega prometa z jakostjo 55 decibelov ali več.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), omenjeno jakost sicer opredeljuje kot mejno vrednost za srčno-žilne motnje in visok krvni tlak, navaja Bloomberg. Po raziskavah francoskega Nacionalnega sveta za hrup (CNB) in Francoske agencije za okolje in energijo (ADEME) je na nacionalni ravni zaradi slabih učinkov hrupa v Franciji, ki vključujejo izgubo produktivnosti zaradi motenj spanja, vsako leto porabljenih do 147 milijard evrov.

image_alt
Erick Smet: Osnovne potrebe ostajajo iste, trendi se spreminjajo

Približno 25 milijonov Francozov je izjavilo, da hrup vpliva na njihovo življenje in kar 432.000 jih je izjavilo, da jemljejo celo pomirjevala, da bi se spopadli s hrupom. »Zaradi hrupa ljudje zbolevajo,« pravi Dan Lert, podžupan Pariza. »Hrup uničuje življenje Parižanov. Zato smo se odločili ukrepati.«

V Franciji tako oblasti preizkušajo t. i. 'hrupne' radarje za merjenje hrupa. Naprava je namenjena odkrivanju preglasnih vozil, pri tem pa se oblasti ne osredotočajo le na mesta, temveč tudi na turistične destinacije, ciljajoč predvsem na motoriste na podeželju. Kršitve omejitev hrupa se bodo v prihodnje kaznovale tudi s finančnimi globami. 

Več iz rubrike

Komentarji: