Roza davek kot dodatna okvira diskriminacije žensk

Čeprav se te kognitivne pristranskosti v raziskovalni in strokovni literaturi intenzivno pregledujejo in raziskujejo, pa obstajajo tudi t.i. družbene pristranskosti, kjer kot družba dovoljujemo aktivnosti, ki škodujejo določeni družbeni skupini ljudi.
 
Čeprav je na temo diskriminacije ženk, plačne neenakosti in steklenega stropa veliko napisanega, pa je zanimiva še ena diskriminatorna praksa, katere so podvržene vse ženske, t. i. roza davek (angl. pink tax), o katerem se pa ne piše veliko.
 

Kaj je roza davek?

 
Roza davek se nanaša na splošno težnjo, da so izdelki, ki se tržijo posebej za ženske, dražji od izdelkov, ki se tržijo za moške, kljub temu, da so po funkcionalnosti in stroškovni ceni enaki. Ta pojav pogosto pripisujemo diskriminaciji na podlagi spola, ime pa izhaja iz ugotovitve, da je veliko prizadetih izdelkov rožnate barve.
 

Raziskava Newyorškega urada za zaščito potrošnikov iz leta 2015¹ je ugotovila, da so ženski izdelki tipično dražji od moških brez utemeljenega razloga. Obstaja sicer mnogo razlogov, zakaj naj bi bili ti izdelki dražji, med drugim zaradi davka na tampone, diferenciacije izdelkov in mnenja, da so ženske manj cenovne elastične oziroma občutljive kot moški.
 
Raziskava je ugotovila, da so ženski izdelki v povprečju za 7 % dražji kot primerljivi moški izdelki. To je velja za različne izdelke med drugimi oblačila, igrače in higienske izdelke. Tako so igrače za dekleta 7 % dražje od deških, pri oblačilih se ta razlika zmanjša, vendar je še vedno 4 %. Razlika naraste pri razliki med moškimi in ženskimi oblačili, kjer so ženska primerljiva oblačila za 8 % dražja od moških. Največja razlika pa obstaja pri izdelkih za osebno higieno, kjer so ženski izdelki dražji za 13 % od moških.

Roza davek poglablja družbeno neenakost žensk 

 
Roza davek ima pomemben ekonomski vpliv tudi na spolno družbeno neenakost, saj se z roza davkom znižuje nakupovalna moč žensk, ki skupaj s plačnimi razlikami med moškimi in ženskami ustvarjajo nevarno spiralo. Ker ženske zaslužijo za isto delo manj kot moški (tudi v Sloveniji), pomeni, da imajo manj sredstev za trošenje na dobrine. Ko pa to še združimo z dražjimi izdelki, je nakupna moč moških precej večja od ženskih. To velja tudi za t. i. davke na tampone, kjer imajo ženska zaradi svoje biološke narave dodatne izdatke, ki jih moški nimajo, pri tem pa še dodano plačujejo davek za te izdelke, kar še zmanjšuje kupno moč žensk (zato tudi veliko pobud za ukinitev davka na ženske izdelke za osebno higieno).
 
Tudi novi trendi nakazujejo na nadaljnjo diskriminacijo žensk, in sicer pri IT algoritmih priporočil. Raziskovalci iz Univerze Bamberg² so ugotovili, da obstajajo specifične spolne razlike pri priporočilih na socialnih omrežjih za nakupne odločitve za oblačila. Tako obstajajo statistične razlike v cenovnih razlikah priporočil za oblačila med ženskimi in moškimi, kjer se priporočeni izdelki oglašujejo za 5 % višje cene kot za primerljivi moške izdelke. 
 

Vloga notranjih revizorjev v boju zoper diskriminatornih prakse

 
Notranji revizorji moramo biti pri svojem delu objektivni in podpirati legitimne in etične cilje organizacij, v katerih delujemo. Je pa poudarek v zadnjih letih pri našem delu tudi na IT kontrolah in algoritmih.Notranji revizorji bi morali s svojo objektivnostjo pregledovati modele, tudi cenovne, in na podlagi analiz ugotavljati, da ne diskriminirajo zoper določenih marginalnih družbenih  skupine.  Na podlagi pregledov bi morali notranji revizorji podati priporočila, kako izboljšati te modele, da bodo objektivni in ne bodo imeli prikritih teženj po diskriminaciji, predvsem družbeno ranljivih skupin.
 

In čeprav je roza davek najbolj znana družbena pristranskost, enako velja za pristranskosti pri zaposlovanju, odobritvi kreditov, sprejemnih izpitov itd., ki so bile že raziskane in tudi potrjene. Notranji revizorji pri vsem tem igrajo pomembno vlogo, ki pa je tudi zelo zahtevna, vendar nujno potrebna. Le tako notranji revizorji ne bomo pripomogli le k ciljem organizaciji, ampak tudi celotni družbi, da bo postala bolj pravična.

____________

Viri:

• ¹de Blasio, Bill. From Cradle to Cane: The Cost of Being A Female Consumer. Dostopno:  https://www1.nyc.gov/assets/dca/downloads/pdf/partners/Study-of-Gender-Pricing-in-NYC.pdf
• ²Wihbey, John. The possibilities of digital discrimination: Research on e-commerce, algorithms and big data. Dostopno: https://journalistsresource.org/race-and-gender/possibilities-online-racial-discrimination-research-airbnb/