Rezultati nove študije o ledenikih in vodi so razočarali

Svetovni ledeniki so izredno pomembni, zlasti ker podnebne spremembe še naprej vplivajo na svet, v katerem živimo. Taljenje ledenikov zaradi globalnega segrevanja povzroča dvig morske gladine in zmanjšuje količino dostopne sladke vode. Najnovejše ugotovitve so pokazale, da je v ledenikih morda manj vode, kot so predvidevale dosedanje ocene.

To bi lahko pomenilo manjšo oskrbo s svežo pitno vodo za milijone ljudi po vsem svetu. S krčenjem ledenikov se zmanjšuje tudi količina vode, ki jo lahko zagotavljajo dolvodno, kar pomeni, da so suše bolj verjetne. Vendar pa so nekateri znanstveniki kritični do rezultatov nove študije.

Ocenjevanje količine ledu iz vesolja

Znanstveniki zaradi omejenih satelitskih podatkov sicer ne morejo točno oceniti, koliko ledu je v ledenikih. Nova študija, objavljena minuli teden v reviji Nature Geoscience, je na podlagi satelitskih posnetkov višje ločljivosti ugotovila, da ledeniki v ključnih regijah morda vsebujejo manj vode, kot so mislili doslej.

Raziskovalci ocenjujejo, da je skupna količina ledu v svetovnih ledenikih približno 140.000 kubičnih kilometrov. To pomeni dvig morske gladine za 257 milimetrov, kar je 20 odstotkov manj od prejšnjih ocen. Raziskovalci so ugotovili, da se ledeniki z največjo količino ledu nahajajo na Arktiki, v Severni Ameriki in na Antarktiki, navaja spletni portal Inverse. Ledeniki z najmanjšo količino ledu so v gorah Azije, ki predstavljajo le sedem odstotkov celotne količine ledenikov na svetu.

Novo poročilo vsebuje tudi ključne posodobitve o obsegu ledu v Andih in Himalaji. V delih Himalaje, kjer taljenje ledenikov predstavlja več kot 50 odstotkov rečnega toka v sušnem obdobju, raziskovalci ocenjujejo, da so vodni rezervoarji dejansko za 37 odstotkov večji, kot so mislili doslej. Na žalost prebivalci tropskih Andov nimajo te sreče; raziskovalci ocenjujejo, da je količina ledu v primerjavi s prejšnjimi poročili za 27 odstotkov manjša.

Znanje o tem, koliko ledu vsebujejo svetovni ledeniki, je ključno za razumevanje, kako bo taljenje ledenikov ob podnebnih spremembah prispevalo k dvigu morske gladine. Manjša svetovna količina ledu, kot je ugotovljena v tej študiji, bi teoretično lahko pomenila, da ledeniki prispevajo k manjšemu dvigu morske gladine, kot so znanstveniki mislili doslej.

Večja možnost za suše

Bethan Davies, geologinja za ledenike na univerzi Royal Holloway v Londonu, ki sicer ni sodelovala pri študiji, je za Inverse pojasnila, da je najpomembnejši vidik omenjene študije ta, da zagotavlja ključne ocene obsega ledu na območjih, kjer so ljudje odvisni od ledenikov, ki napajajo reke in zagotavljajo svežo pitno vodo za milijone ljudi.

»Resnično pomembna ugotovitev raziskave za človeške družbe je, da je manj ledu v nizkih geografskih širinah, predvsem v Južni Ameriki, kjer ledeniki zagotavljajo zanesljivo in zelo pomembno oskrbo z vodo v spodnjem toku,« pojasnjuje Daviesova. Ledeniki visoko v regiji Andres v Južni Ameriki so gorski »vodni stolpi«, ki zagotavljajo pitno vodo skupnostim, ki živijo nižje po toku. V La Pazu v Boliviji denimo živi več kot dva milijona prebivalcev, ki so odvisni od gorske vode.

Ti andski ledeniki niso tako veliki kot ledeniki na Antarktiki, zato morda ne prispevajo veliko k dvigu morske gladine. Vendar pa bi bilo lahko krčenje ledenikov pogubno za preživetje skupnosti, ki živijo v njihovi bližini. »Z zmanjševanjem ledenikov se zmanjšuje količina vode, ki jo lahko zagotavljajo dolvodno, kar pomeni, da so suše bolj verjetne,« pravi geologinja za ledenike.

Kritičen pogled na študijo

Daviesova pa obenem opozarja, da študija morda ni tako pomembna za napovedovanje dviga morske gladine, kot kažejo statistični podatki v poročilu. »Kritično gledano dvomim, da bo to bistveno vplivalo na napovedi dviga morske gladine.« Pojasnjuje, da sta metodologija, ki jo dokument uporablja za izračun obsega ledu, in izključitev nekaterih ledeniških območij iz ugotovitev dokumenta v veliki meri razlog za manjšo oceno obsega ledu. »Če ta območja vključimo, je obseg ledu podoben prejšnjim ocenam.«

Poleg tega pomembne posodobitve v članku glede obsega ledenikov v Andih in Himalaji ne spreminjajo dejstva, da bo led z Antarktike in Grenlandije »prevladoval nad dvigom morske gladine«, pravi Daviesova. »Na krajih z največjimi količinami ledu in s tem največjim prispevkom ledenikov k dvigu morske gladine bo tudi čez 200 let še vedno veliko ledu.«

V zadnjem desetletju sta sicer NASA in Evropska vesoljska agencija (ESA) izstrelili ključne satelite, denimo Landsat 8 ter Sentinel-1A in B, da bi pridobili natančnejše posnetke zemeljskega površja, navaja Inverse. Z uporabo posodobljenih satelitskih posnetkov med letoma 2017 in 2018 so raziskovalci izdelali regionalne zemljevide visoke ločljivosti o površinski hitrosti ali hitrosti pretoka ledu na svetovnih ledenikih.

Nekateri ledeniki na Arktiki lahko tečejo počasi, s hitrostjo nekaj metrov na leto, medtem ko ledenik v Patagoniji, imenovan Penguin Glacier, teče s hitrostjo 12.000 metrov na leto. Merjenje površinskega toka ledenika je premalo uporabljeno orodje za ocenjevanje debeline ledu in izračunavanje prostornine ledenikov. Raziskovalci so s svojimi modeli pripravili posodobljeno oceno skupne količine ledu v ledenikih po vsem svetu - na način, ki ga prejšnje raziskave niso mogle.

»Debelino ledu na številnih svetovnih ledenikih je zelo težko raziskati - so visoki in strmi, oddaljeni in zelo številni, zato se pri izračunu debeline ledu zanašamo na računalniške matematične modele,« pojasnjuje Daviesova.

Najpomembnejša ugotovitev študije je morda tista, ki je ne razkriva. Neskladje med ugotovitvami te študije o svetovnem obsegu ledu na ledenikih in prejšnjimi raziskavami namiguje na »visoko stopnjo negotovosti modelov debeline ledenikov«. Potrebna bodo dodatna opazovanja ledenikov na območjih, kot so Andi, Himalaja in ruska Arktika, kjer se nahaja 18 odstotkov celotne svetovne količine ledenikov, da bi lahko ocenili, na koliko vode se lahko zanesejo prebivalci teh območij, saj se ledeniki zaradi podnebnih sprememb krčijo.