Koliko ameriških mest bo pogoltnilo morje?

Na drugi strani Atlantika se vse bolj ukvarjajo z vodo. ZDA pričakujejo, da bodo do leta 2040 plačale več kot 400 milijard dolarjev zaradi poplavljanja morja. Samo lani so našteli 14 primerov ekstremnih vremenskih razmer, vsak je po oceni Nacionalne uprave za oceane in ozračje stal milijardo ameriških dolarjev.
Fotografija: Foto Dave/flickr Creative Commons/cc By 2.0.
Odpri galerijo
Foto Dave/flickr Creative Commons/cc By 2.0.

Nekaterim se podnebne spremembe zdijo težava, s katero se bodo ukvarjale prihodnje generacije. Toda za prebivalce številnih obalnih mest je prihodnost že tu – v obliki dviga morske gladine in pogostih, uničujočih poplav. In še huje bo. Najnovejše raziskave kažejo, da bi do leta 2100 do 60 odstotkov obalnih skupnosti na vzhodnih in zalivskih obalah ZDA lahko doživelo kronične poplave zaradi podnebnih sprememb. Obramba se zdi precej preprosta, »trumpovska«, če želite – zgradimo zid, izkopljimo morske jarke in poskrbimo, da morje ostane, kjer je.
 

Nobeno obmorsko mesto ne bo varno


Poročilo Svetovnega gospodarskega foruma o globalnem tveganju za leto 2019 svari, da bo približno 90 odstotkov vseh obalnih območij različno močno prizadetih. V nekaterih mestih se bo gladina morja dvignila za kar 30 odstotkov nad svetovno povprečje. Sočasno se mesta potapljajo tudi zaradi teže rastočih mest, skupaj s podzemno vodo, ki jo črpajo za svoje prebivalce. V delih Džakarte, ki ima 9,6 milijona ljudi, je zemlja v manj kot desetletju potonila za 2,5 metra. Sočasno so v zadnjih 30 letih morske gladine narasle za tri metre.

Ne moremo se slepiti. Zaradi dviga morske gladine bodo prizadeta vsa obalna mesta. Nekatera sicer manj, druga bolj. Najbolj bo udarilo po azijskih. Približno štirje ljudje od petih, ki jih bo prizadelo dvigovanje morske gladine do leta 2050, bo živelo v vzhodni ali jugovzhodni Aziji. Mesta v ZDA, zlasti na vzhodnih in zalivskih obalah, so podobno ranljiva. Tudi na približno tri četrtine vseh evropskih mest bo vplivalo naraščanje morske gladine, zlasti na Nizozemskem, v Španiji in Italiji. Tudi Afrika je zelo ogrožena zaradi hitre urbanizacije v obalnih mestih in množice revnih prebivalcev v neformalnih naseljih vzdolž obale.
Tako imenovana deltna mesta že nosijo breme naraščajočih morij. Več kot 340 milijonov ljudi živi v deltah, kot so Daka, Guangzhou, Hošiminh, Hongkong, Manila, Melbourne, Miami, New Orleans, New York, Rotterdam, Tokio in Benetke. V zadnjih nekaj tisoč letih je 48 glavnih obalnih delt v obeh Amerikah, Evropi in Aziji oblikovalo idealna mesta za uspeh, zaradi dostopa do morja in plodnih kmetijskih zemljišč. Reke Nil, Ind, Ganges, Bramaputra in Jangce so zibelke velikih civilizacij. Toda obalno življenje postaja nevarno. In drago. Stroški, povezani z dvigovanjem morske gladine, se bodo do leta 2100 povišali na tri trilijone dolarjev na leto.
 

Veliki stroški za ZDA


V Severni Dakoti v ZDA so poplave vse pogostejše. Ljudje svoje imetje varujejo z vrečami s peskom.<br />
Foto Reuters
V Severni Dakoti v ZDA so poplave vse pogostejše. Ljudje svoje imetje varujejo z vrečami s peskom.
Foto Reuters
 
Čeprav si znanstveniki niso edini, za koliko se bo dvignila morska gladina, je ameriški Center for Climate Integrity objavil analizo, da bodo ZDA morale do leta 2040 v gradnjo nasipov, ki bodo varovali obalna območja, vložiti 416 milijard dolarjev. Na državni ravni naj bi Florida za gradnjo nasipov v prihodnjih 20 letih porabila 76 milijard dolarjev, zvezna država Louisiana pa 38 milijard dolarjev. Najbolj bodo prizadeta mesta. Jacksonville na Floridi bo moral v obrambo pred nevihtami vložiti 3,5 milijarde dolarjev, New York bo imel dve milijardi dolarjev izdatkov, Virginia pa 1,7 milijarde dolarjev. Galveston v Teksasu bo imel četrti največji račun z 1,1 milijarde dolarjev, kar je 21.282 dolarjev na prebivalca, je poročala Statista. Kdo bo plačal pol trilijona dolarjev za gradnjo zidov ob morju? Hitro postane očitno, da bo večina mest imela težave pri plačevanju, zlasti če upoštevamo visok znesek na prebivalca v Galvestonu. To pomeni, da se bodo mnogi morali obrniti na zvezno financiranje, kot je storil že Staten Island. Tam gradijo osemkilometrski morski zid, ki naj bi kljuboval nevihtam v prihodnjih 300 letih. Ocenjujejo, da bo naložba stala 615 milijonov dolarjev, pri čemer bo 400 milijonov dolarjev pokritih z zveznimi sredstvi. Glede na uničujoč vpliv orkana Sandy, ki je poleg nekaj smrtnih žrtev povzročil za 19 milijard ameriških dolarjev gospodarskih izgub, je drag, a učinkovit morski zid lahko modra dolgoročna naložba.

grafika Foto Mx
grafika Foto Mx


Več iz rubrike

aktualno

Katera država bo najbolje preživela koronakrizo - napoved

Recesija v tej državi bo najmanjša v celotni EU.

aktualno

Britanci sproščajo ukrepe, a niso vsi prepričani, da bodo »preživeli&laqu…

Velika Britanija se po treh mesecih karantene počasi odpira, medtem pa lastniki podjetij ne vedo ali bo gospodarstvo dejansko tudi zaživelo.

aktualno

Cene nepremičnin odneslo v višave

Cene stanovanjskih nepremičnin v območju z evrom so se v prvem četrtletju medletno zvišale za pet odstotkov, kar predstavlja najvišjo rast po drugem četrtletju leta 2007.

aktualno

Zuckerberga obtožili nečloveškosti

Prebivalka Havajev Mia Brier je zagnala kampanjo, s katero želi preprečiti nadaljnjo kolonizacijo Zuckerberga, peticija na spletni strani change.org pa je že zbrala več kot 500 tisoč podpisov.

Komentarji: