Ko bo morje višje za dva metra …

Gladina svetovnih morij je v zadnjem stoletju naraščala. Leta 2014 je bila 2,6 centimetra višja od povprečja leta 1993, kar je najvišje letno povprečje v satelitskem zapisu (od leta 1993 do danes). Gladina morja še naprej narašča s hitrostjo približno treh milimetrov na leto, piše ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA).



Poplave bodo po nekaterih ocenah za 300 do 900 odstotkov pogostejše v ameriških obalnih skupnostih, kot so bile pred 50 leti. Znanstveniki verjamejo, da bi se svetovna gladina morja zaradi pospešenega taljenja ledu na Grenlandiji in Antarktiki lahko zvišala bolj, kot so sprva predvidevali, pravi študija, objavljena v zborniku Proceedings of the National Academy of Sciences. Še do nedavnega so bili prepričani, da se bo gladina do leta 2100 dvignila za manj kot en meter. Maja objavljena študija, ki temelji na strokovnih mnenjih, predvideva, da je dejanski dvig morske gladine lahko dvakrat večji, posledično pa bi se moralo preseliti več sto milijonov ljudi.
 

Pozabili na arktični in grenlandski led

Vprašanje dvigovanja morske gladine je bilo eno najbolj spornih vprašanj, ki jih je izpostavil Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC), ko je leta 2013 objavil svoje peto poročilo o oceni podnebnih sprememb. Dejali so, da se bo zaradi nadaljnjega segrevanja planeta brez večjih zmanjšanj emisij do leta 2100 morska gladina dvignila za 52 do 98 centimetrov. Mnogi strokovnjaki danes menijo, da je bila to zelo konservativna ocena. Predvsem tisti, ki se ukvarjajo s proučevanjem ledu, so zaskrbljeni, da trenutno uporabljeni modeli ne zajemajo vseh negotovosti, povezanih s taljenjem ledu oziroma ledenih plošč na skrajnih polih sveta. Da bi dobili bolj jasno sliko, so nekateri vodilni raziskovalci na tem področju izvedli tako imenovano strukturirano strokovno študijsko presojo, ki temelji na znanju in razumevanju dogajanja na Grenlandiji ter na zahodni in vzhodni Antarktiki.

S trenutnim tempom izpustov emisij bi gladina svetovnih morij do leta 2100 lahko narasla tudi za 238 centimetrov. To bi bilo v svetu, ki se je ogrel za okoli pet stopinj Celzija, eden najbolj črnih scenarijev. »Leta 2100 bo taljenje ledenih površin zelo verjetno pripomoglo k dvigu gladine morja za sedem do 178 centimetrov, toda ko dodate k temu še taleče se ledenike in ledene kape zunaj ledenih ploščic in toplotno raztezanje morja, se bo morje dvignilo za več kot dva metra,« je za britansko medijsko hišo BBC povedal Jonathan Bamber z Univerze v Bristolu.
 

Milijoni ljudi bodo na begu

Že po pričakovanem scenariju, po katerem naj bi se ozračje ogrelo za dve stopinji Celzija, taljenje ledene plošče Grenlandije največ prispeva k dvigu gladine morja. Toda ko bodo temperature še naraščale, se bodo začele taliti tudi veliko večje antarktične ledene plošče. »Strokovnjaki menijo, da obstaja majhna, vendar statistično pomembna verjetnost, da bo zahodna Antarktika prešla v zelo nestabilno stanje in da bodo tudi deli vzhodne Antarktike začeli prispevati k dvigu morske gladine,« je dejal Bamber. Najbolj bodo spremembe vidne, če se ozračje v povprečju ogreje za pet stopinj Celzija. Posledice bi lahko bile katastrofalne. Pod vodo bi izginilo 1,79 milijona kvadratnih kilometrov površine, kar je enako površini, denimo, Libije. Velik del zemljišč bi izgubili prav tam, kjer tudi sicer pridelujejo največ hrane, recimo v delti Nila. V Bangladešu veliko ljudi ne bi več moglo živeti. Večja svetovna mesta, London, New York, Šanghaj ..., bi bila ogrožena. Povedano drugače: sirska begunska kriza je povzročila približno milijon beguncev, ki so prišli v Evropo, kar je, tako Bamber, 200-krat manj, kot bi jih bilo, če se morje dvigne za dva metra. »Če bi vam rekel, da obstaja verjetnost 1 : 20, da boste med prečkanjem ceste izgubili življenje, se ji ne bi približali. Tudi enoodstotna verjetnost pomeni, da bomo doživeli vsaj eno stoletno poplavo za časa našega življenja. In če obstaja petodstotna verjetnost za neki scenarij, je to resno tveganje,« svari Bamber.
 

S tehnologijo nad pobesnelo morje?

Bi črn scenarij lahko preprečili z gradnjo zidu? In tako zadržali vodo stran od mest? Je sodobni inženiring res sposoben tega, imamo te tehnološke rešitve? John C. Moore iz Arktičnega centra Univerze v Laponiji je idejo o tem, kako bi lahko zaustavili poplave, predstavil oktobra lani. Raziskava o tem, ali lahko izdelamo ledene plošče in rešimo domove milijarde ljudi, je sicer pokazala, teoretično, da bi ledene plošče lahko stabilizirali. S tem bi spremenili način njihovega drsenja ali pa nanje drugače vplivali, ko plavajo čez obalo Antarktike. To nikakor ni nadomestek za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ampak zgolj možna zajezitev enega simptoma podnebnega ogrevanja, ki bo delovala le določen čas.

Tudi betonski zidovi in črpalni sistemi za premagovanje naraščajočega plimovanja, nevihtnih padavin in poplavnih voda so le obliž na rano. Ne bodo je zacelili. To nikakor ne pomeni, da rešitev ni, so pa te mnogotere, medsebojno povezane. In morda bomo morali zato pogledati k Nizozemski, državi, ki ima četrtino površine pod morsko gladino. Obalna mesta na izsušenih polderjih združujejo vse pristope za upravljanje tveganja dviga morske gladine. Nacionalna vlada je že decentralizirala številne vidike upravljanja voda: varstvo pred poplavami je v pristojnosti regionalnih odborov za upravljanje voda. Javni organi so tudi okrepili trdno obrambo, skupaj z omrežjem 3700 kilometrov nasipov, zidov in jezov, tudi znamenite pregrade Maeslant. Ta je bila zgrajena za zaščito Rotterdama, leži pa 90 odstotkov pod morsko gladino in dosega višino dveh Eifflovih stolpov.

Rotterdam je model mesta za obvladovanje dviga morske gladine. Je eno najvarnejših deltnih mest na svetu, z vodo se je naučil živeti že v 13. stoletju, ko so lokalni trgovci in mestni upravitelji postavili 400-metrski jez, da bi ohranili visoke vode v zalivu, služi tudi kot drenaža. Nove kanale so zgradili okoli leta 1850, da bi izboljšali kakovost vode in zmanjšali epidemične izbruhe kolere. Več desetletij po katastrofalnih poplavah, ki so leta 1953 ubile več kot 1800 ljudi, je bila zgrajena Maeslandska pregrada. Ta danes ščiti 1,5 milijona ljudi pred poplavami brez ovir za pomorski promet. Rešitve obstajajo in mesta jih bodo primorana začeti izvajati čim prej. Seveda tudi stanejo, vendar so cenejše, če jih začnemo izvajati danes. Kajti najdražje so krizne rešitve.

• Koliko ameriških mest bo pogoltnilo morje? 
• Zaradi toplotnih črpalk se ogreva podtalnica
• Toplejši zrak ogreva tudi podtalnico