Zaradi toplotnih črpalk se ogreva podtalnica

Foto Blaž Samec

Večina vodnih podjetij nerada govori o organizmih v podzemnih vodah, ker se bojijo odzivov prebivalstva. Ti so odraz dobre kakovosti vode, a jih je ponekod vse manj zavoljo toplotnih črpalk. 

Zaenkrat je v naših vodah ogromno mikroorganizmov. »Te živali odločilno vplivajo na kakovost pitne vode. Pri nas pijemo zelo kakovostno vodo. Na ljubljanskem barju, ki s pitno vodo oskrbuje tretjino Ljubljane, smo te organizme našli do globine 100 metrov, kar pomeni, da je voda zelo dobra in ni nevarnosti za zdravje ljudi. Lahko smo zelo srečni, da jih imamo. Verjetnost, da bi nekdo popil kakšno izmed teh živalic je enaka verjetnosti, da ga bo zadel komet,« pojasnjuje Anton Brancelj, biolog, raziskovalec in specialist za podzemne živali z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) v Ljubljani.
Večina vodnih podjetij nerada govori o organizmih v podzemnih vodah, ker se bojijo odzivov prebivalstva. Verjetnost, da bi nekdo popil kakšno izmed teh živalic, pa je enaka verjetnosti, da ga bo zadel komet.


Ti podzemni organizmi so prilagojeni na življenje pri temperaturah med 7 in 9 stopinj Celzija in če se temperatura v njihovem okolju dvigne za eno stopinjo Celzija, je to katastrofa. »To je, kot bi vas dali živet v savno – z 20 stopinj na 40 stopinj,« je poudaril Brancelj in dodal, da bi se brez teh organizmov v podzemni vodi kakovost vode pitne poslabšala. Dvig temperature podtalnice ima negativno posledico: »škoduje 'originalnim prebivalcem' – mikroorganizmom in drobnim ‘črvom’, ki skrbijo za kakovost vode.«

image
Foto 
Brancelj je opozoril, da so sicer prvi na spremembo dviga temperature podtalnice zaradi posegov v okolje opozorili Švicarji: »Ugotovili so, da se zaradi človeških posegov – toplotnih črpalk – spreminja tudi temperatura podtalnice. Ena sama toplotna črpalka sicer ne povzroča sprememb, več njih pa.« In s tem se poslabšuje kakovost kakovostne podzemne vode. V Berlinu se tako na podtalnici, v globini 20 metrov, odstira raznolik svet: na obrobnih območjih ima voda približno osem do deset stopinj Celzija, v središču mesta pa je več kot 13 stopinj, na lokalnih območjih pa celo do 20 stopinj Celzija. Res je, da je v mestu, prekritem z betonom, temperatura okolja višja, a ne toliko, da bi sama povzročila takšne poskoke v temperaturi. In ker vedno več ljudi uporablja toplotne črpalke, bo to morda čez leto ali več prineslo negativne posledice na podtalnico in slabšo pitno vodo.«

Nemci bodo v nadaljnjih meritvah mikrofavne, s katerimi bodo v prestolnici začeli jeseni, proučevali tudi količino in aktivnost mikroorganizmov. Tako bodo lahko prvič ugotovili, ali je podzemna voda v dobrem stanju ali ne. Za slabo stanje so lahko kriva onesnaževala, mogoče pa je tudi toplota. Nekdo je v doktorski disertaciji celo ugotovil, da pri 14 stopinjah Celzija umrejo številni mali raki.
 

Tudi pri nas se podzemna voda ogreva …


Dvig temperature omogoči preživetje tudi škodljivim bakterijam človeškega izvora, ki so povezane z onesnaževanjem okolja, in s tem tudi z morebitnimi higienskimi posledicami.
 Sprememb v temperaturi podzemne vode pa ne opažajo le v Berlinu. Tudi v več drugih nemških mestih so pod površjem zaznali segrevanje v plitvih urbanih vodonosnikih – tudi do šest stopinj Celzija, pravi Dušan Rajver z Geološkega zavoda Slovenije. Obširne toplotne anomalije v urbanih vodonosnikih, ki se širijo bočno od mestnega središča, so znanstveniki omenjali tudi v mnogih hitro rastočih mestih v Aziji in Severni Ameriki, doda.

Segrevanje ozračja pa vpliva tudi na temperaturo podzemne vode v Sloveniji. »Z dolgoročnimi opazovanji in meritvami ugotavljamo, da se vpliv na podzemno vodo lahko pozna tudi do globin približno 50–80 metrov, je pa vpliv večji na podzemno vodo, ki se pretaka bližje površini, z globino pa se ta vpliv znižuje. Temperatura podzemne vode, predvsem v medzrnskih vodonosnikih, je bolj spremenljiva, saj je hitrost toka podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih počasnejša kot v kraško-razpoklinskih vodonosnikih,« vendar pa doslej pri nas nismo izvajali temeljitih in doslednih opazovanj ogrevanja podzemne vode v odnosu do ogrevanja ozračja. »Dejstvo pa je, da kamnine in zemljine s svojo nizko toplotno difuzivnostjo dušijo temperaturne spremembe ozračja, ki prodirajo v podzemlje, s tem pa so spremembe v temperaturi v plitvem podzemlju občutno manjše kot v samem ozračju,« pojasnjuje sogovornik.

Na temperaturo podzemne vode vpliva več dejavnikov, tudi temperatura površinske vode, ki napaja podzemno vodo. Na Ljubljanskem polju, v vrtinah v neposredni bližini reke Save, izvajajo meritve temperature podzemne vode v različnih globinah plitvo pod površjem. Z občasnimi meritvami temperatur v globoki vrtini v Šempetru pri Novi Gorici pa opazujejo segrevanje plitvega podzemlja in vpliv bližnje športne dvorane na plitvo podzemno temperaturno polje. Kaj so ugotovili? Da so bližje površini povišane temperature. »Umeščanje novih zelenih in vodnih površin v mesto ter odpiranje koridorjev za svež zrak lahko ublažijo učinek urbanega toplotnega otoka,« pravi Rajver in dodaja, da to ni edini atmosferski pojav. Prav tako je pomembno segrevanje mestnega podzemlja in podzemne vode, ki se nahaja plitvo pod površjem.
 

… ampak voda iz pipe bo še vedno mrzla


image
 Foto Pexels


Odvisno od lokacije je vpliv segrevanja ozračja na podzemlje precej različen. Temperatura podzemlja je namreč pogojena z litološko sestavo, hitrostmi toka podzemne vode in njeno količino obnavljanja, poseljenostjo, nadaljnjimi antropogenimi spremembami na površju …, pravijo na geološkem zavodu. V nekaterih vrtinah po državi so, da bi ugotovili razpon segrevanja plitvega podzemlja, izvajali večkratne meritve temperature po celotni globini vrtine. Te vrtine so večinoma na podeželju, razen zadnje v Šempetru in delno ene v Levcu. »Meritve v vrtinah Brdo pri Kranju, Štatenberg, Malence pri Kostanjevici, Levec pri Celju, Brod pri Podbočju, Curnovec na Ljubljanskem Barju, Topličnik pri Kostanjevici in Šempeter pri Novi Gorici so v razponu od osmih do 20 let pokazale okvirno segrevanje plitvega podzemlja za 0,20 do 0,50 stopinje Celzija v zgornjih 20 do 30 metrih. Na temperaturni opazovalnici Malence pa smo v obdobju 2012– 2015 ugotovili porast temperature podzemlja za 1 do 1,5 stopinje Celzija v globinskem razponu med petimi in 40 metri pod površjem,« pravi Dušan Rajver.

Kaj to ogrevanje pomeni za naše podzemne vode? Nam bo iz pipe tekla vse bolj topla voda? »Temperatura podzemne vode je pomemben dejavnik za določanje njene kakovosti. Ker pa bo imelo segrevanje največji vpliv na podzemno vodo, ki se pretaka v zgornjih petih do desetih metrih pod površjem, to ne bo imelo večjega vpliva na pitno vodo, saj jo večinoma črpamo iz večjih globin,« odgovarja Rajver. Morebitne posledice segrevanja bodo najbolj vplivale na ekosisteme v plitvem podzemlju in na ekosisteme v rekah ali ob njih, saj se lahko napajajo iz podzemne vode. Ocenjuje, da segrevanje te vode ne bo tako izrazito, kot je segrevanje zraka, saj se voda neprestano obnavlja z dotoki malo hladnejše vode z drugih napajalnih območij, prav tako pa na temperaturo podzemne vode vplivajo še mnogi drugi dejavniki.

 

Več iz rubrike