Toplejši zrak ogreva tudi podtalnico

 Foto Pexels

Hiše, predori in globalno segrevanje povzročajo dvig podzemnih temperatur. To bo vplivalo tudi na temperaturo podtalnice oziroma podzemne vode in živa bitja v vodi, opozarjajo nemški geologi.

Posledicam ne bodo ubežali niti v regiji Berlin-Brandenburg, kjer so se v povprečju temperature zraka od začetka 20. stoletja povišale za približno dve stopinji Celzija, kažejo meritve. Tudi pri nas so se po meritvah Agencije RS za okolje (Arso) temperature podzemne vode v povprečju v zadnjih 100 letih dvignile za 2,8 stopinje Celzija.

Nemški časnik Tagesspiegel je nedavno pisal, da je podzemna voda v Berlinu in okolici že danes toplejša, kot je bila nekoč, geologi pa ne izključujejo možnosti, da se bo še bolj segrela. Na to opozarjajo v geološki študiji deželne vlade Berlin-Brandenburg za okolje, promet in varstvo podnebja. »Kakšne posledice ima to danes na živa bitja v podzemni vodi, je trenutno težko oceniti,« je dejal Alexander Limberg, vodja deželne delovne skupine za geologijo. »Še toliko pomembneje je raziskati spremembe v podzemlju in po potrebi sprejeti zaščitne ukrepe v zgodnji fazi.« Gre za tako imenovani učinek mestnega toplotnega otoka (angl. Urban Heat Island), pri čemer antropogene spremembe v urbanem okolju povzročajo povečanje atmosferskih temperatur, pojasnjujejo na oddelku za regionalno geologijo pri Geološkem zavodu Slovenije.
 

Kako so Nemci prišli do tega spoznanja? 


image
Foto Blaž Samec


Odnos med Berlinom in podzemno vodo je poseben. Zaradi lokacije mesta v ledeniški dolini, kjer tečeta reki Spree in Havel, je na mnogih mestih voda visoka in pogosto povzroča težave pri gradbenih projektih. Po drugi strani pa je prav obilje vode Berlinu omogočilo postati milijonska metropola, ki v celoti še danes vso potrebno pitno vodo dobiva izključno s podtalnico oziroma podzemno vodo. Že od sredine 19. stoletja je zaščitena pred nečistočami, po tem, ko je več tisoč ljudi umrlo zaradi izbruhov kolere. Da se je bolezen prikradla med prebivalce zaradi vode, so posumili dokaj hitro, na zahtevo zdravnika Rudolfa Virchowa in na pobudo mestnega svetnika Jamesa Hobrechta so leta 1869 pod zemljo namestili 30 cevi za opazovanje podzemne vode – za merjenje vodostaja in temperature. Pristop je bil pravilen, saj je kasneje Robert Koch v vodi dejansko našel bakterijo Vibrio cholerae. V Berlinu tako že 150 let opazujejo podtalnico. Trideset merilnih mest je preraslo v tisoč, ki dnevno avtomatsko zaznavajo spremembe. Recimo, zaradi zelo suhega poletja 2018 je raven podzemne vode v Berlinu trenutno do 0,6 m nižja kot pred letom dni.

Celo med vojnami so zbirali podatke in tako niso bili presenečeni, da je bila v poletni suši podtalnica nižja, v dežju pa višja. Slednje jim je prišlo prav pri gradnji podzemne železnice, saj so morali podtalnico tudi črpati, da so znižali njeno gladino. »To danes ni več dovoljeno,« je za Tagesspiegel povedal Limberg, ker lahko »obsežno črpanje med drugim povzroči sesedanje stavb in jih s tem poškoduje«, zato so možne le manjše intervencije. Poleg tega je treba načrpano podtalnico ponovno injicirati v zemljo v bližini, kjer so jo izčrpali, zato da bi uravnali vodno bilanco. Od 80. let naprej se Limberg posveča temperaturi podtalnice. Meriti je začel v Spandauu. Že v devetdesetih je naredil sistematično mestno mrežo meritev, za katero tedaj ni bilo nikomur mar. Kaj ti bo to, to ničemur ne služi, se spomni, kako so mu govorili. Trmast kot je bil, je šel še korak dlje in pogledal v zgodovino, s čimer je prišel do presenetljivih odkritij.
 

Kaj prinaša toploto v zemljo?


»Med letom se temperatura zemljine v plitvih, zgornjih plasteh spreminja glede na temperaturo okolice in sončnega sevanja, poleti je toplejša, pozimi pa hladnejša, vendar z zamikom okoli pol leta« je za Tagesspiegel pojasnil Limberg. Enako pravi tudi Anton Brancelj, biolog, raziskovalec in specialist za podzemne živali z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) v Ljubljani. Vpliv je zaznati tudi do okoli 20 metrov pod zemljo, kjer je v osrednji Sloveniji stalna temperatura okoli osem stopinj Celzija. Vendar to velja le za naravne merilne točke, kot so v gozdovih ali na travnikih. Ob vsakem posegu človeka v okolje se to spremeni. »Cevovodi daljinskega ogrevanja, kanalizacijske cevi, hiše, podzemni jaški – vse to prinaša toploto v zemljo« pravi Limberg. Tudi asfaltna cesta, ki jo poleti razbeli sonce, vpliva na dogajanje tudi do 40 metrov pod zemljo. Da se s posegi v naravo spreminja temperatura podtalnice, pritrjuje tudi Anton Brancelj, ki dela tudi na zajemu vode v Ljubljani v vodarni Brest. Pravi, da so v desetih letih meritev vode v jami Velika Pasica na Gornjem Igu, neposredno nad zajetjem vodarne Brest, opazili rahel, a zaznaven dvig temperature vode v jami, »čeprav je to zelo plitva kraška jama«.
 

Mikroorganizmi ne bodo preživeli takih dvigov temperature


Dvig temperature omogoči preživetje tudi škodljivim bakterijam človeškega izvora, ki so povezane z onesnaževanjem okolja, in s tem tudi z morebitnimi higienskimi posledicami.
Posledično pa se bo v nekaj letih dvig temperature odrazil tudi v vodarni, kar bo lahko negativno vplivalo na kakovost vode. Dvig temperature namreč omogoči preživetje tudi škodljivim bakterijam človeškega izvora, ki so povezane z onesnaževanjem okolja, in s tem tudi z morebitnimi higienskimi posledicami, poleg ostalih fizikalnih in kemijskih sprememb. Poudarja pa, da je kakovost vode v Ljubljani še vedno na zelo visoki ravni in da Ljubljančani še vedno pijejo eno najkakovostnejših voda v Evropi (za razliko od Berlina, ki ima velike težave z onesnaženo podtalnico, op. a.) Z globalnim ogrevanjem se bo temperatura podtalja in s tem podzemne vode v prihodnjih desetletjih še naprej povečevala. Po izračunih Medvladnega foruma o podnebnih spremembah bi se po zmernem scenariju do leta 2100 ozračje ogrelo še za tri stopinje Celzija. To pomeni, da bo pitna voda komajda še mrzla.

In kaj to pomeni za živa bitja, najdena v podzemni vodi? Ne bodo preživela takih dvigov temperature, nič kaj ne olepšuje resnice Anton Brancelj. V vodi so nenazadnje mikroorganizmi, tudi postranice, enakonožci in črvi, veliki največ en milimeter, ki pa bistveno vplivajo na dobro kakovost vode, zatrjuje Brancelj. Ti večinoma živijo v globljih plasteh zemlje in čistijo vodo, tako skrbijo za kakovost vode, ki priteče iz vodovodnih pip. Brez teh organizmov bi bila kakovost vode zelo slaba. Berlin pri tem ni posebnost, je ob 150-letnici meritev podzemne vode za Tagesspiegel dejal tudi Christian Griebler z dunajske univerze: »Večina vodnih podjetij nerada govori o organizmih v podzemnih vodah, ker se bojijo odzivov prebivalstva, vendar je to normalno in je znak dobre kakovosti vode.« Na 21 od 181 merilno-raziskovalnih mest v Berlinu so v vzorcih našli majhne živali, pritrjuje Limberg. Našli jih niso le v mestnih predelih: »To bi lahko bilo povezano s temperaturo, vendar tega še ne vemo.« In morebiti tudi z onesnaženjem. 

Več iz rubrike