Raziskava: Z električnim tokom proti slabemu spominu

Nova raziskava, objavljena v reviji Nature Neuroscience (vir), je pokazala, da lahko električni tok izboljša spomin pri starejših odraslih vsaj za en mesec.

Številne predhodne študije so pokazale, da neinvazivna stimulacija možganov izboljšuje spomin in različne druge duševne funkcije, vendar je to prva študija, ki je pokazala, da so pozitivni učinki lahko dolgotrajni.

Študija kaže, da bi lahko možganska stimulacija sčasoma postala terapevtsko uporabna, lahko pa bi tudi spodbudila ljudi, da eksperimentirajo z nereguliranimi, komercialno dostopnimi napravami.

Katerih 5 živil ima visoko vsebnost melatonina za boljši spanec?

Stimulativni poizkus

Shrey Grover z Univerze v Bostonu in njegovi sodelavci so za študijo rekrutirali 150 prostovoljcev, starih od 65 do 88 let. Vsak udeleženec je štiri dni zapored prejemal transkranialno stimulacijo z izmeničnim tokom (tACS) po 20 minut na dan. Vsak dan so med stimulacijo izvajali tudi teste spomina, ki so vključevali pomnjenje in takojšnje priklicanje seznamov 20 besed. Udeleženci so iste teste opravili tudi brez možganske stimulacije in en mesec po stimulaciji.

V prvem poskusu je bilo 60 udeležencev naključno razdeljenih v tri skupine. Ena skupina je prejela visokofrekvenčno stimulacijo dorzolateralnega prefrontalnega korteksa (DLPFC), druga nizkofrekvenčno stimulacijo spodnjega parietalnega lobusa (IPL), tretja pa 'navidezno' stimulacijo, pri kateri so elektrode pritrjene na lasišče, vendar se tok ne uporablja.

 Drugi poskus je bil zasnovan na enak način, le da je bila frekvenca stimulacije obeh možganskih področij zamenjana, tako da so tisti v prvi skupini prejemali nizkofrekvenčno stimulacijo DLPFC, tisti v drugi pa visokofrekvenčno stimulacijo IPL.

Zakaj nas naporno razmišljanje utruja?

Raziskovalci so ugotovili, da je visokofrekvenčna stimulacija DLPFC bistveno izboljšala priklic besed pri udeležencih, zlasti besed na začetku seznamov. Nizkofrekvenčna stimulacija IPC je prav tako izboljšala njihov priklic, vendar so se v tem primeru bolje spomnili besed na koncu seznamov.

To je v skladu s prejšnjimi študijami, ki so pokazale, da visokofrekvenčna oscilacija 'gama' prispeva k dolgoročnemu spominu, nizkofrekvenčno možgansko valovanje 'theta' pa k delovnemu (ali kratkoročnemu) spominu. Pri drugem poskusu zamenjava frekvence stimulacije med obema možganskima področjema ni prinesla enakega učinka.

Pomembno je, da so izboljšave pri priklicu spomina ostale vsaj en mesec po stimulaciji. Raziskovalci so tudi ugotovili, da je bilo izboljšanje spomina toliko večje in trajnejše, kolikor slabše je bilo delovanje spomina udeležencev pred stimulacijo.

Koristno v boju proti slabšanju spomina

Ugotovitve bi lahko imele pomembne klinične posledice. Večina od nas se s staranjem srečuje z motnjami spomina, ki so del običajnega s starostjo povezanega upadanja kognitivnih sposobnosti, motnje spomina pa so značilne tudi za Alzheimerjevo bolezen, katere pojavnost naj bi se v prihodnjih desetletjih močno povečala.

Bi lahko možganska stimulacija upočasnila neizogibno napredovanje Alzheimerjeve bolezni in odpravila nekatere njene simptome? Foto: Shutterstock

Možganska stimulacija bi se zato lahko izkazala za koristno v boju proti slabšanju spomina in morda tudi drugih duševnih funkcij, ki se pojavljajo s starostjo, morda pa bi lahko upočasnila neizogibno napredovanje Alzheimerjeve bolezni in odpravila nekatere njene simptome.

Ne počnite tega doma

Obstaja pa tudi negativna stran. Čeprav je neinvazivna možganska stimulacija eksperimentalna tehnika, se je v zadnjem desetletju trg možganske stimulacije 'naredi sam' močno povečal in zdaj obstaja na desetine komercialnih naprav, ki so neposredno na voljo potrošnikom.

Ker ta trg še vedno ni reguliran, raziskovalci potrošnike pozivajo k previdnosti, saj je možganska stimulacija v nadzorovanih laboratorijskih pogojih sicer varna, vendar sta varnost - in učinkovitost - komercialno dostopnih naprav vprašljiva.

Kako vaši možgani morda sabotirajo vaš finančni ali karierni uspeh?