Raziskava: Temna stran vpliva družbenih medijev

Spletni vplivneži so motivirani, da povečajo svojo moč na družbenih medijih, sledilci na drugi strani pa lahko z njimi zlahka postanejo obsedeni.
Fotografija: Kim Kardashian se ponaša z vseč kot 317 milijoni sledilcev na Instagramu. Foto: Tom Brenner/Reuters
Odpri galerijo
Kim Kardashian se ponaša z vseč kot 317 milijoni sledilcev na Instagramu. Foto: Tom Brenner/Reuters

Ali spremljate vplivneže na družbenih omrežjih in pogostokrat preverjate njihove objave? Jim morda namenjate preveč časa in sledite podrobnostim iz njihovih življenj?

image_alt
Raziskava: Tisti, ki blestijo v matematiki, zaslužijo več

Če ste na vprašanja odgovorili pritrdilno, ste verjetno med mnogimi, ki jih je preplavil osupljiv vpliv družbenih medijev. To je mogoče pripisati tudi številnim taktikam, ki jih uporabljajo vplivneži družbenih medijev, da jim pomagajo ohranjati vpliv. Med te poleg objav spadajo tudi prenosi v živo, ankete in podobno.

The Conversation poroča, da so strokovnjaki za družbene medije in vedenje uporabnikov pred kratkim objavili članek, ki obravnava problematično sodelovanje sledilcev z vplivneži na družbenih medijih. Njihov prispevek je med prvimi, ki preučuje, kateri vidiki vpliva družbenih medijev lahko vodijo v problematično obnašanje sledilcev.

Nezdravo sledenje vplivnim osebam

V dobi družbenih medijev večina ljudi pozna ali spremlja nekatere vplivneže družbenih medijev. Vplivneži družbenih medijev so uporabniki, ki imajo veliko število sledilcev, ki jim na svojevrstnem področju delijo nasvete, informacije in tudi utrinke iz svojega življenja. Z ustvarjanjem vsebine na socialnih omrežjih večinoma tudi služijo denar.

Manj pozornosti se namenja temni strani vpliva družbenih medijev. Spletni vplivneži so motivirani in pogosto spodbujeni s plačilom, da promovirajo določene izdelke in blagovne znamke, zato jim je v interesu, da imajo na svojih spletnih profilih in kanalih čim več sledilcev. Mnogi so pri privabljanju le-teh vse bolj vešči.

Tudi Cristiano Ronaldo je vplivnež, ki ima na Intagramu več kot 452 milijonov sledilev. Foto: Arnd Wiegmann/Reuters
Tudi Cristiano Ronaldo je vplivnež, ki ima na Intagramu več kot 452 milijonov sledilev. Foto: Arnd Wiegmann/Reuters

Po drugi strani pa se sledilci zlahka navežejo na vplivneže in postanejo obsedeni z njimi. Problematično sledenje vplivnežem na družbenih omrežjih je med sledilci pogosto, vendar ni dobro znano ali razumljeno.

Raziskava

Pred kratkim so strokovnjaki preučili dejavniki in mehanizme, ki vodijo do problematičnega sledenja vplivnežem. Da bi raziskali učinke na razvoj problematične navezanosti sledilcev, ki jih ustvarijo do spletnih vplivnežev, so se osredotočili na tri značilnosti vplivnežev, ki so: fizična privlačnost, družbena privlačnost in prisotnost ter na dva atributa sodelovanja sledilcev: celostnost sodelovanja in dolžina spremljanja.

Na podlagi teorije navezanosti so preučevali dve vrsti navezanosti – parasocialni odnos in občutek pripadnosti, ki sta obe ključni pri vplivu družbenih medijev. Parasocialni odnos je enostranski, dolgotrajni odnos, ki ga sledilec vzpostavi z vplivnežem oziroma slavno osebnostjo. Občutek pripadnosti pa se nanaša na občutek, da je nekdo del skupnosti.

image_alt
Kakšna je notranjost prestižne vile Leonarda DiCapria?

Izvedli so spletno anketo med 500 uporabniki Instagrama. Rezultati so pokazali, da kadar sledilci razvijejo navezanost tako na vplivneže (parasocialni odnos) kot na njihovo skupnost (občutek pripadnosti), lahko to vodi v problematično slepo sledenje.

Ugotovili so, da ima pri tem, da se sledilci navežejo, družbena privlačnost vplivnežev močnejši učinek kot drugi dejavniki. Sledenje več vplivnim osebam bi lahko zmanjšalo učinek navezanosti na skupnost (občutek pripadnosti), ko gre za problematično angažiranost, ne pa tudi učinka navezanosti na vplivneža (parasocialni odnos).

Posledice za sledilce 

Raziskava uporabnikov družbenih medijev opozarja in pojasnjuje problematično sledenje vplivnežem. Uporabniki družbenih medijev, ki jih privlačijo vplivneži, se namreč zlahka pretirano navežejo in angažirajo. Uporabniki se morajo zavedati, paziti in izvajati samoregulacije za upravljanje svojih interakcij z vplivneži, navaja The Conversation.

Sodelovanje sledilcev, kot je gledanje, všečkanje, komentiranje, deljenje, lahko vodi do razvoja navezanosti. To pa lahko zavestno upravljajo sledilci sami. Eden od načinov za to je uporaba funkcij in orodij telefona, kot je nastavitev dnevnih časovnih omejitev na Instagramu ali izklop obvestil za aplikacijo.

Tudi vplivneži družbenih medijev bi se morali zavedati problematičnega sodelovanja sledilcev. Čeprav je to morda v nasprotju z njihovim ciljem povečanja angažiranosti sledilcev, se lahko osredotočijo na ustvarjanje zdravega odnosa s svojimi sledilci.

image_alt
32-letnik, ki letno zasluži 431.000 dolarjev z nepremičninami

Več iz rubrike

Komentarji: