Plavajoči otok plastike postaja nov habitat za morsko življenje

Obalne rastlinske in živalske vrste na območju plavajočih plastičnih odpadkov ustvarjajo skupnosti in uspevajo, je pokazala nedavno objavljena raziskava. Raziskovalci so odkrili, da so obalna bitja, med katerimi so morske vetrnice, vitičnjaki, raki in morske alge, našla način za preživetje na kraju, ki je prej veljal za negostoljubnega.

Prilagodljiva narava

Glavna avtorica raziskave, ki je bila nedavno objavljena v reviji Nature Communications, Linsey Haram, je pojasnila, da je narava našla način za preživetje na kraju, ki je prej veljal za negostoljubnega. To je območje plastičnih odpadkov, ki plava med obalo Kalifornije in Havaji in se imenuje Velika pacifiška zaplata smeti. »To ustvarja priložnosti za biogeografijo obalnih vrst, ki se lahko močno razširi in preseže tisto kar smo prej mislili, da je nemogoče,« je dejala Haramova.

Na svetu je vsaj še pet takšnih območij, vendar je največ plastike v tem, ki je sredi Tihega oceana. Po podatkih študije iz leta 2018 je na omenjenem območju, ki je približno dvakrat večji od Teksasa in trikrat večji od Francije, vsaj 79.000 ton odpadkov. Med odpadki so ribiške mreže, plastenke in drobni delci plastike, imenovani mikroplastika.

Luca Centurioni, soavtor nedavno objavljene raziskave pravi, da je večina mikroplastike sicer pogosto premajhna, da bi jo videli. Vendar jo morski tokovi ujamejo v vrtinec in mikroplastika skupaj z večjimi kosi tvori zaplato. »Veliko ljudi misli, da gre za plavajoči otok,« je dejal Centurioni. »V resnici je precej razpršeno, vendar je koncentracija plastičnih odpadkov večja kot na drugih mestih. Tako lahko najdete velike kose, vendar je veliko tudi mikroplastike.«

Ekipa je raziskavo začela leta 2018, vendar so takšne ekspedicije drage, je dejala Haramova. Raziskovalci se zato zanašajo na neprofitne organizacije in razne znanstvene skupine, ki pomagajo zbirati smeti. Na kopnem nato raziskovalci določijo vrste, ki so jih našli na odpadkih. Haramova je dodala, da ne more natančno povedati koliko vrst so našli, vendar bodo te informacije objavljene v prihodnjih študijah. Povedala pa je, da je ekipa odkrila raznovrstne vrste, vključno z »obalnimi vrstami in vrstami odprtega oceana, ki so se združile v novo mešano skupnost«. Vrste so se v svojih novih plastičnih domovih razmnoževale in nekatere so proizvajale ličinke in jajčeca, je dodala.

Migranti na plastičnih odpadkih

Po japonskem cunamiju leta 2011 so znanstveniki zabeležili skoraj 300 obalnih vrst, ki so prečkale ocean na splavih iz odpadkov in prispele na obale Havajev in zahodne obale ZDA, kot navaja študija iz leta 2017. Vendar so bila opažanja obalnih vrst neposredno na plastiki v oceanu redka. Znanstveniki so sicer vedeli, da se lahko obalne vrste na odprto morje odpravijo na odpadkih, vendar so ti splavi veljali za redke in začasne, saj so hitro razpadli. Ker pa se je onesnaževanje s plastiko povečalo, so raziskovalci zapisali, da ti »plastični splavi ustvarjajo trajnejšo priložnost za obalne vrste, [...] da se naselijo v odprtem oceanu«.

»Obalne vrste, ki naseljujejo odprti ocean presegajo prejšnja pričakovanja,« je dejala Haramova. »Vedeli smo, da lahko obalne vrste preživijo začasne splave, toda obalne vrste, ki dlje časa naseljujejo ekosisteme odprtega oceana, lahko zahtevajo, da ponovno razmislimo o biogeografiji obalnih morskih vrst.« Dodaja še, da ne vedo točno kako te vrste z malo hrane in zavetja preživijo v težkih razmerah odprtega oceana.

V poročilu raziskovalnega centra Pew za leto 2020 je navedeno, da bi se lahko količina plastičnih odpadkov v oceanih do leta 2040 potrojila. »Glede na to kako spreminjamo okolje, obstajajo posledice, ki si jih ne moremo niti predstavljati,« je dejal Centurioni. »Ljudje bi se res morali začeti zavedati, da lahko pri obsegu s katerim onesnažujemo morje, posledice tega močno vplivajo na okolje na način, ki si ga zdaj ne moremo predstavljati.«