Pandemija zasukala trg prepovedanih drog; tudi v Sloveniji
Pandemija covida-19 je posegla tudi na področje prepovedanih drog, saj je poleg sprememb dobavnih verig zarezala tudi na področje same uporabe.
Odpri galerijo
Četrtina uporabnikov drog v Sloveniji poroča o tem, da je po prepovedanih substancah med epidemijo poseglo večkrat kot prej. Ob tem najbolj priljubljena droga ostaja konoplja, piše STA.
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je že v letnem poročilu, ki se nanaša na lansko leto, deloma pa tudi že na letošnjo, ugotavljal, da so se ob začetku epidemije covida-19 najprej pokazali znaki upadanja zanimanja za snovi, ki se pogosto uporabljajo v družabnem okolju, kot sta denimo MDMA in kokain, v nekaterih skupinah pa se je povečala uporaba drugih snovi, na primer konoplje.
Na začetku epidemije je bila dobava na lokalnih trgih drog prekinjena, kar je povzročilo pomanjkanje in dvig cen, a se to ob sproščanju ukrepov lahko spremeni, so navedli v poročilu, objavljenem septembra. Organizirane kriminalne skupine so namreč hitro prilagodile način delovanja, zlasti na maloprodajni ravni. Ker je bila ulična prodaja zaradi omejitev gibanja onemogočena, so uporabniki in preprodajalci drog začeli uporabljati darknet, platforme družbenih omrežij in storitve dostave paketov na dom.
Evropski center za spremljanje drog je podrobnejšo uporabo drog raziskoval z vseevropsko spletno anketo za uporabnike drog, v kateri je sodelovala tudi Slovenija.
Dobra petina anketiranih, 27 odstotkov, je ocenila, da se njihova uporaba prepovedanih drog med pandemijo covida-19 v splošnem ni spremenila. Prepovedane droge je v večji meri uporabljalo 24 odstotkov vprašanih, enak odstotek pa je ocenil, da so svojo uporabo drog v tem obdobju zmanjšali. Enajst odstotkov se glede tega vprašanja ni znalo opredeliti, da med pandemijo drog niso uporabljali, pa je poročalo 15 odstotkov vprašanih.
Ukrepi za zajezitev širjenje okužb z novim koronavirusom v Sloveniji, vključno z omejitvami prostega gibanja, so neposredno vplivali na uporabo in ponudbo drog, prav tako je bil omejen dostop do storitev v zdravstvu in (vsaj nekoliko) v programih zmanjševanja škode na področju drog, ugotavljajo na NIJZ.
Med uporabniki, ki si drogo vbrizgavajo, jih je približno 40 odstotkov poročalo, da je sterilni material za vbrizgavanje v času pandemije manj dostopen, četrtina pa jih je navedla, da niso imeli možnosti uporabiti čiste injekcijske igle. Večina uporabnikov je sterilni material dobila v mobilnih enotah in od prijateljev, manj pa iz dnevnih centrov.
Službe, ki delujejo na področju drog, so že ali bodo morale prilagoditi svoje delovanje novi realnosti. To pomeni predvsem prehod na uporabo telemedicine (telefonskih, videokonferenčnih ali spletnih strokovnih storitev podpore za zmanjšanje tveganj zaradi uporabe drog in za zmanjšanje uporabe drog), kjer je to mogoče.
Nacionalna raziskava o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog, ki jo je pred dvema letoma med prebivalci Slovenije v starosti od 15 do 64 let izvedel NIJZ, kaže, da je petina (21 odstotkov) prebivalcev že kdaj v življenju uporabila katero izmed prepovedanih drog. Najbolj razširjena prepovedana droga ostaja konoplja, ki jo je že kdaj v življenju uporabilo 20,7 odstotka prebivalcev Slovenije. Ekstazi je že kdaj v življenju uporabilo 2,9 odstotka prebivalcev Slovenije, kokain 2,6 odstotka in amfetamin 2,3 odstotka.
V letu 2018 so tri območja, in sicer Ljubljana, Domžale-Kamnik in Maribor, sodelovala v raziskavi o vsebnosti stimulativnih drog (kokaina, MDMA, amfetamina in metamfetamina) v odpadnih vodah, ki jo je izvedel Institut Jožefa Stefana. Analiza vzorcev je pokazala prisotnost vseh stimulativnih drog z izjemo metamfetamina, ki se je pojavil le v Ljubljani. Poraba je bila v vseh treh občinah najvišja za kokain, sledita ekstazi in amfetamin.
Poleg tega zadnja leta beležijo porast čistosti oziroma vsebnosti kokaina v zbranih vzorcih, kar nakazuje, da je kokain na črnem trgu precej dostopen, še opozarjajo na NIJZ.
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je že v letnem poročilu, ki se nanaša na lansko leto, deloma pa tudi že na letošnjo, ugotavljal, da so se ob začetku epidemije covida-19 najprej pokazali znaki upadanja zanimanja za snovi, ki se pogosto uporabljajo v družabnem okolju, kot sta denimo MDMA in kokain, v nekaterih skupinah pa se je povečala uporaba drugih snovi, na primer konoplje.
Na začetku epidemije je bila dobava na lokalnih trgih drog prekinjena, kar je povzročilo pomanjkanje in dvig cen, a se to ob sproščanju ukrepov lahko spremeni, so navedli v poročilu, objavljenem septembra. Organizirane kriminalne skupine so namreč hitro prilagodile način delovanja, zlasti na maloprodajni ravni. Ker je bila ulična prodaja zaradi omejitev gibanja onemogočena, so uporabniki in preprodajalci drog začeli uporabljati darknet, platforme družbenih omrežij in storitve dostave paketov na dom.
Slovenski uporabniki med epidemijo najraje posegajo po konoplji
Evropski center za spremljanje drog je podrobnejšo uporabo drog raziskoval z vseevropsko spletno anketo za uporabnike drog, v kateri je sodelovala tudi Slovenija.
Rezultati kažejo, da je bila med pandemijo med slovenskimi anketiranci najbolj razširjena uporaba konoplje, sledita kokain in ekstazi. Sicer pa se je med epidemijo zmanjšala razširjenost uporabe vseh v raziskavo zajetih prepovedanih drog, v največji meri ekstazija in kokaina, v najmanjši meri je upadla uporaba heroina, je za STA povzela delovna skupina za področje prepovedanih drog na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Dobra petina anketiranih, 27 odstotkov, je ocenila, da se njihova uporaba prepovedanih drog med pandemijo covida-19 v splošnem ni spremenila. Prepovedane droge je v večji meri uporabljalo 24 odstotkov vprašanih, enak odstotek pa je ocenil, da so svojo uporabo drog v tem obdobju zmanjšali. Enajst odstotkov se glede tega vprašanja ni znalo opredeliti, da med pandemijo drog niso uporabljali, pa je poročalo 15 odstotkov vprašanih.
PREBERITE TUDI:
Epidemija med uporabniki drog povečala rabo alkohola in pomirjeval
Ukrepi za zajezitev širjenje okužb z novim koronavirusom v Sloveniji, vključno z omejitvami prostega gibanja, so neposredno vplivali na uporabo in ponudbo drog, prav tako je bil omejen dostop do storitev v zdravstvu in (vsaj nekoliko) v programih zmanjševanja škode na področju drog, ugotavljajo na NIJZ.
Med uporabniki, ki si drogo vbrizgavajo, jih je približno 40 odstotkov poročalo, da je sterilni material za vbrizgavanje v času pandemije manj dostopen, četrtina pa jih je navedla, da niso imeli možnosti uporabiti čiste injekcijske igle. Večina uporabnikov je sterilni material dobila v mobilnih enotah in od prijateljev, manj pa iz dnevnih centrov.
Iz zaključkov vseevropske raziskave glede vpliva pandemije na uporabnike drog po navedbah NIJZ še posebej izstopa podatek, da je se med njimi povečala poraba pomirjeval in alkohola. »To pripisujejo povečanemu občutku tesnobe med uporabniki drog, ki so odgovarjali v raziskavi,« so zapisali za STA.
Službe, ki delujejo na področju drog, so že ali bodo morale prilagoditi svoje delovanje novi realnosti. To pomeni predvsem prehod na uporabo telemedicine (telefonskih, videokonferenčnih ali spletnih strokovnih storitev podpore za zmanjšanje tveganj zaradi uporabe drog in za zmanjšanje uporabe drog), kjer je to mogoče.
PREBERITE TUDI:
Konoplja tudi sicer najbolj razširjena prepovedana droga v Sloveniji
Nacionalna raziskava o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog, ki jo je pred dvema letoma med prebivalci Slovenije v starosti od 15 do 64 let izvedel NIJZ, kaže, da je petina (21 odstotkov) prebivalcev že kdaj v življenju uporabila katero izmed prepovedanih drog. Najbolj razširjena prepovedana droga ostaja konoplja, ki jo je že kdaj v življenju uporabilo 20,7 odstotka prebivalcev Slovenije. Ekstazi je že kdaj v življenju uporabilo 2,9 odstotka prebivalcev Slovenije, kokain 2,6 odstotka in amfetamin 2,3 odstotka.
V primerjavi z raziskavo iz leta 2012 se je razširjenost uporabe prepovedanih drog zvišala, in sicer predvsem na račun konoplje.
V letu 2018 so tri območja, in sicer Ljubljana, Domžale-Kamnik in Maribor, sodelovala v raziskavi o vsebnosti stimulativnih drog (kokaina, MDMA, amfetamina in metamfetamina) v odpadnih vodah, ki jo je izvedel Institut Jožefa Stefana. Analiza vzorcev je pokazala prisotnost vseh stimulativnih drog z izjemo metamfetamina, ki se je pojavil le v Ljubljani. Poraba je bila v vseh treh občinah najvišja za kokain, sledita ekstazi in amfetamin.
Poleg tega zadnja leta beležijo porast čistosti oziroma vsebnosti kokaina v zbranih vzorcih, kar nakazuje, da je kokain na črnem trgu precej dostopen, še opozarjajo na NIJZ.
Več iz rubrike
Nova razkošna nepremičnina Jennifer Anniston
Zvezdnica serije Prijatelji Jennifer Anniston je nedavno kupila razkošno nepremičnino od Oprah Winfrey.
Kaj možgane ohranja aktivne in zmanjšuje tveganje za demenco?
Strokovnjaki so 11 let analizirali podatke o zdravstvenem stanju več kot 500.000 ljudi, ki ob zaposlitvi niso imeli demence.