Od njive do stekleničke: Dr. Marko Likon o konoplji in CBD olju
Dr. Marko Likon je kemijski tehnolog ter razvojni inženir pri podjetju Škrlj d. o. o., v katerem so razvili sistem za sub in superkritično ekstrakcijo naravnih bio učinkovin s pomočjo ogljikovega dioksida.
Odpri galerijo
V zadnjih letih spremljamo izjemen porast zanimanja za izdelke, ki izvirajo iz konoplje. Trend seveda narekujejo in mu hkrati sledijo proizvajalci s konopljo povezanih izdelkov na tržišču. Kako naj kupci izberemo »pravi« izdelek, pri katerem nam proizvajalec jamči o tveganjih, povezanih s pridobivanjem ekstrakta? O tem in še marsičem smo govorili z dr. Markom Likonom, okoljskim inovatorjem in kemijskim tehnologom.
Konoplja je nezahtevna in ekološka poljščina ter odlična surovina za uporabo v številnih industrijah. Industrijsko je zanimiva zaradi hitre rasti, količine pridelka in vsestranske uporabnosti. Iz njenih stebel lahko pridobivamo vlakna za proizvodnjo blaga, vrvi, plastike in biodizla, uporabna je v gradbeništvu ter kozmetiki in farmaciji.
Konoplja lahko uspeva na preko 50 odstotkov zemljine kopne površine, pri rasti ne zahteva veliko gnojenja, še manj pa škropljenja s fitofarmacevtskimi sredstvi. Hitro raste in se prilagaja različnim podnebnim razmeram in sestavi tal. Iz zraka črpa ogljikov dioksid in ga učinkovito vgrajuje v svojo biomaso, poleg tega pa bogati tla, na katerih raste.
»Če tla, na katerih raste, vsebujejo pesticide, težke kovine ali druga onesnaževala, ki so lahko ostala iz prejšnjih let, ali je v okolici njive, na kateri se goji, intenzivno škropljeno, bo konoplja vsa ta onesnaževala vsrkala. Če se iz takšne konoplje pridelujejo ekstrakti, hkrati s kanabinoidi koncentriramo tudi onesnaževala, kot so cink, kadmij, razni organski pesticidi,« pojasnjuje dr. Likon.
Po besedah našega sogovornika je zelo pomembno tudi, kako se ravna s konopljo po žetvi, pri sušenju in v fazi skladiščenja. »Tu lahko pride do mikrobiološkega onesnaženja in razraščanja plesni, ki tvorijo razne strupe – mikotoksine, ki se bodo v procesu ekstrakcije ravno tako skoncentrirali v končnem produktu.«
Običajno se za proizvodnjo naravnih kapljic CBD uporablja ekstrakt konoplje, ki ga pridobimo z ekstrakcijo trihomov cvetov in listja. Načinov za pridobivanje takega izvlečka je več in razlikujejo se po vrsti topila in tudi po pogojih, pri katerih poteka izluževanje. Vse to močno vpliva na terpenski in kanabinoidni profil ekstrakta ter tudi na vsebnost nečistoč, ki so prisotne v njem. Pri pridobivanju certificiranih produktov je pomembna tudi poznejša obdelava ekstrakta, kot je izločanje voskov, koncentriranje in izločanje THC.
V spletni prodaji se lahko po relativno dostopnih cenah kupijo ekstraktorji, pri katerih se za pridobitev ekstrakta uporabljajo lahkohlapni ogljikovodiki, na primer propan ali eter.
»Ekstrakcija s temi topili omogoča velike izkoristke in enostavno izločanje uporabljenega topila iz končnega produkta. So pa ta topila v zmesi z zrakom gorljiva in eksplozijsko nevarna. Mednarodna združenja zato odsvetujejo te vrste ekstrakcij. V prodaji so sicer tudi tako imenovani ekstraktorji, ki delujejo v zaprtem tokokrogu, kar pa ne zmanjšuje varnostnih groženj«, pravi dr. Likon.
Tehnološko zahtevnejše so ekstrakcije z uporabo superkritičnih tekočin, kot so ogljikov dioksid, voda in drugo, ali pa krio-alkoholne ekstrakcije. Za ekstrakcijo konoplje se najpogosteje uporablja superkritični ogljikov dioksid, za katerega je Nemški zvezni inštitut za zdravila in medicinske pripomočke tudi izdal priporočilo, naj se uporablja za pridobivanje produktov iz konoplje (monografija DAB 2019).
Sistem omogoča precej selektivno izločanje terpenov, kanabinoidov in voskov ter zahteva manj naknadne obdelave in čiščenja končnih produktov. »Pri teh sistemih se z uravnavanjem tlaka in temperature lahko potek ekstrakcije natančno nadzira in izluževanje nezaželenih komponent se tako zmanjša na minimum,« poudari okoljski inovator in kemijski tehnolog.
Obstaja tudi možnost vnaprejšnjega izločanja nezaželenih primesi (na primer pesticidov in težkih kovin), nato pa se izvede glavna ekstrakcija. Ko se ekstrakt izpostavi na zraku, ogljikov dioksid v trenutku izhlapi, tako da ostankov topila v končnem produktu ni. Ogljikov dioksid ni nevaren za človekovo zdravje, njegova koristna uporaba ima minimalen ogljični odtis in je poceni. Slaba stran te ekstrakcije je, da so potrebna velika vlaganja v visokotehnološko opremo.
Najpomembnejše od vsega je uporabnikom zagotoviti neoporečnost izdelka, ki ga uživajo, zato morajo biti izvor rastline, njena kakovost in poznejši proces pridobivanja konopljinih ekstraktov znani in transparentno prikazani. »Kupci naj bodo pozorni, da je izdelek opremljen s certifikatom o izvoru, analizi možnih kontaminacij in z analizo kanabinoidnega profila, načinom ekstrakcije, sledljivostjo produktov, prav tako naj se pred uporabo posvetujejo s svojim zdravnikom,« še pojasnjuje sogovornik.
Konoplja je nezahtevna in ekološka poljščina ter odlična surovina za uporabo v številnih industrijah. Industrijsko je zanimiva zaradi hitre rasti, količine pridelka in vsestranske uporabnosti. Iz njenih stebel lahko pridobivamo vlakna za proizvodnjo blaga, vrvi, plastike in biodizla, uporabna je v gradbeništvu ter kozmetiki in farmaciji.
Konoplja lahko uspeva na preko 50 odstotkov zemljine kopne površine, pri rasti ne zahteva veliko gnojenja, še manj pa škropljenja s fitofarmacevtskimi sredstvi. Hitro raste in se prilagaja različnim podnebnim razmeram in sestavi tal. Iz zraka črpa ogljikov dioksid in ga učinkovito vgrajuje v svojo biomaso, poleg tega pa bogati tla, na katerih raste.
Ker ima močno izražene t. i. ekoremediacijske lastnosti, je pomembno, da vemo, kako in kje je bila pridelana in kako je bila predelana.
»Če tla, na katerih raste, vsebujejo pesticide, težke kovine ali druga onesnaževala, ki so lahko ostala iz prejšnjih let, ali je v okolici njive, na kateri se goji, intenzivno škropljeno, bo konoplja vsa ta onesnaževala vsrkala. Če se iz takšne konoplje pridelujejo ekstrakti, hkrati s kanabinoidi koncentriramo tudi onesnaževala, kot so cink, kadmij, razni organski pesticidi,« pojasnjuje dr. Likon.
Po besedah našega sogovornika je zelo pomembno tudi, kako se ravna s konopljo po žetvi, pri sušenju in v fazi skladiščenja. »Tu lahko pride do mikrobiološkega onesnaženja in razraščanja plesni, ki tvorijo razne strupe – mikotoksine, ki se bodo v procesu ekstrakcije ravno tako skoncentrirali v končnem produktu.«
Kako nastanejo CBD kapljice?
Običajno se za proizvodnjo naravnih kapljic CBD uporablja ekstrakt konoplje, ki ga pridobimo z ekstrakcijo trihomov cvetov in listja. Načinov za pridobivanje takega izvlečka je več in razlikujejo se po vrsti topila in tudi po pogojih, pri katerih poteka izluževanje. Vse to močno vpliva na terpenski in kanabinoidni profil ekstrakta ter tudi na vsebnost nečistoč, ki so prisotne v njem. Pri pridobivanju certificiranih produktov je pomembna tudi poznejša obdelava ekstrakta, kot je izločanje voskov, koncentriranje in izločanje THC.
»Pri tehnološko nezahtevnih ekstrakcijah, ki se običajno uporabljajo v domačem okolju, je v ospredju ekstrakcija z alkoholi in bencinom. Ta topila so običajno škodljiva za zdravje in jih je nato zelo težko izločiti iz končnega produkta oziroma se jih lahko odstrani le z zahtevnimi postopki v posebej opremljenih laboratorijih. V praksi tako v poštev pride le jedilni etilni alkohol, ki pa je občutno dražji od omenjenih topil,« izpostavlja dr. Likon.
So »domače« naprave za ekstrakcijo varne?
V spletni prodaji se lahko po relativno dostopnih cenah kupijo ekstraktorji, pri katerih se za pridobitev ekstrakta uporabljajo lahkohlapni ogljikovodiki, na primer propan ali eter.
»Ekstrakcija s temi topili omogoča velike izkoristke in enostavno izločanje uporabljenega topila iz končnega produkta. So pa ta topila v zmesi z zrakom gorljiva in eksplozijsko nevarna. Mednarodna združenja zato odsvetujejo te vrste ekstrakcij. V prodaji so sicer tudi tako imenovani ekstraktorji, ki delujejo v zaprtem tokokrogu, kar pa ne zmanjšuje varnostnih groženj«, pravi dr. Likon.
PREBERITE TUDI:
Ekstrakcije z uporabo superkritičnih tekočin
Tehnološko zahtevnejše so ekstrakcije z uporabo superkritičnih tekočin, kot so ogljikov dioksid, voda in drugo, ali pa krio-alkoholne ekstrakcije. Za ekstrakcijo konoplje se najpogosteje uporablja superkritični ogljikov dioksid, za katerega je Nemški zvezni inštitut za zdravila in medicinske pripomočke tudi izdal priporočilo, naj se uporablja za pridobivanje produktov iz konoplje (monografija DAB 2019).
Enega od takih sistemov je dr. Likon z ekipo svojih sodelavcev razvil v razvojnem oddelku podjetja Škrlj, d. o. o., ki se sicer ukvarja s proizvodnjo opreme za vinarstvo, pivovarstvo ter farmacijo.
Sistem omogoča precej selektivno izločanje terpenov, kanabinoidov in voskov ter zahteva manj naknadne obdelave in čiščenja končnih produktov. »Pri teh sistemih se z uravnavanjem tlaka in temperature lahko potek ekstrakcije natančno nadzira in izluževanje nezaželenih komponent se tako zmanjša na minimum,« poudari okoljski inovator in kemijski tehnolog.
Kaj pravzaprav je superkritična CO2 ekstrakcija?
Obstaja tudi možnost vnaprejšnjega izločanja nezaželenih primesi (na primer pesticidov in težkih kovin), nato pa se izvede glavna ekstrakcija. Ko se ekstrakt izpostavi na zraku, ogljikov dioksid v trenutku izhlapi, tako da ostankov topila v končnem produktu ni. Ogljikov dioksid ni nevaren za človekovo zdravje, njegova koristna uporaba ima minimalen ogljični odtis in je poceni. Slaba stran te ekstrakcije je, da so potrebna velika vlaganja v visokotehnološko opremo.
PREBERITE TUDI:
Kako poteka ekstrakcija z lahkohlapnimi ogljikovodiki?
Najpomembnejše od vsega je uporabnikom zagotoviti neoporečnost izdelka, ki ga uživajo, zato morajo biti izvor rastline, njena kakovost in poznejši proces pridobivanja konopljinih ekstraktov znani in transparentno prikazani. »Kupci naj bodo pozorni, da je izdelek opremljen s certifikatom o izvoru, analizi možnih kontaminacij in z analizo kanabinoidnega profila, načinom ekstrakcije, sledljivostjo produktov, prav tako naj se pred uporabo posvetujejo s svojim zdravnikom,« še pojasnjuje sogovornik.
Več iz rubrike
Nova razkošna nepremičnina Jennifer Anniston
Zvezdnica serije Prijatelji Jennifer Anniston je nedavno kupila razkošno nepremičnino od Oprah Winfrey.
Kaj možgane ohranja aktivne in zmanjšuje tveganje za demenco?
Strokovnjaki so 11 let analizirali podatke o zdravstvenem stanju več kot 500.000 ljudi, ki ob zaposlitvi niso imeli demence.