Nakup zlatih vizumov: Kako se elita prebija skozi zaprte državne meje

V elitnem svetu migracij prošnje za potne liste ne temeljijo na državljanstvu, temveč na bogastvu in pripravljenosti, da ga premikajo po planetu.

Ti tako imenovani programi prebivališč za naložbe so trenutno v trendu, prav tako tudi dogovori za prebivanje, ki ga države izdajo tujim investitorjem, imenovani tudi »zlati vizumi«.

Tako bogati posamezniki, ne da samo razpršijo svoj portfelj - svoj denar preselijo v državo -, ampak dobijo tudi koristi državljanstva, vključno z novim potnim listom.

V zadnjih petih do desetih letih so bili zlati vizumi med glavnimi pobudniki konkurenčnosti in inovacij nekaterih držav. Vlagatelji - ki imajo navadno neto vrednost od 2 do 50 milijonov dolarjev -, pa so v zameno prejeli svobodo gibanja, davčne ugodnosti in izboljšan življenjski slog, predvsem na področju izobraževanja in državljanskih svoboščin.

Toda od udarca covida-19, ki dramatično spreminja našo realnost, nekatere elitne družine razmišljajo tudi o zdravstvenem varstvu, pandemskih odzivih in morebitnih varnih zavetiščih, da bi si zagotovile boljšo prihodnost.

Plan B

»Ljudje si želijo zavarovalne police nadomestnega državljanstva, kar jim daje plan B,« za CNN Travel pripoveduje Dominik Volek, vodja azijske družbe Henley & Partners, ki se ukvarja s svetovanjem o državljanstvih in bivanju.

»Premožni ljudje ne načrtujejo pet do 10 let - načrtujejo več kot 100 let vnaprej, kar zadeva bogastvo in dobro počutje.«
Čeprav so pri Henley & Partners v veliki meri anekdotični, domnevajo, da je nedavni pritisk na zanimanje za zlati vizum lahko povezan s covidom-19 - zdravstvenimi težavami in zajezitvenimi ukrepi vlad, pravijo.

Podjetje je med januarjem in junijem 2020 zabeležilo 49-odstotno medletno povečanje poizvedb. Število ljudi, ki so vložili vlogo po posvetovanju, se je v primerjavi s zadnjim četrtletjem leta 2019 povečalo za 42 odstotkov.

Mogočna Črna gora

Kar zadeva posebne programe državljanstva, sta bili najbolj priljubljeni Črna gora in Ciper, ki sta v prvem četrtletju leta 2020 zabeležili kar 142 oziroma 75 odstotkov več vlog v primerjavi s zadnjim četrtletjem leta 2019. Malta je medtem ohranila pomembno in nenehno zanimanje.

»Medtem ko letos prevladuje Črna gora, se elita zanima tudi za Ciper in Malto, ker vlagatelju in njegovi družini omogoča neomejen dostop do svobode in poselitve po vsej Evropski uniji,« pravi Volek. »Dobijo ne le večjo svobodo gibanja, temveč tudi boljšo možnost izobraževanja in zdravstveno varstvo (kot v svojih matičnih državah),« dodaja.

Velika povpraševanja je zaznati tudi po Avstraliji in Novi Zelandiji, vendar iz drugega razloga: krizno upravljanje.

Nova Zelandija je v primerjavi z nekaterimi drugimi državami - glede na to, kako je obvladovala pandemijo - bolj favorizirana destinacija.

»Opazili veliko povečanje števila poizvedb za avstralske in novozelandske investicijske vizume,« pravi Volek.

Za zlati vizum se letos zanimajo zlasti Američani. Prijave slednjih so v prvem četrtletju 2020 poskočile za 700 odstotkov.

Do 6,5 milijona dolarjev naložbe

Zlati vizum je na voljo samo za elitne družine z neto vrednostjo: avstralski program stane 1-3,5 milijona dolarjev, novozelandski pa 1,9 do 6,5 milijona dolarjev.



»Novozelandski program je glede na to, v kaj vlagate, precej prilagodljiv, dokler ne gre za lastno uporabo,« razlaga Volek. »Če ste neto vredni približno milijon do recimo 5 ali 10 milijonov dolarjev, so Karibi odlična izbira,« dodaja Volek.

Nekateri zelo bogati popotniki preprosto iščejo varno, oddaljeno mesto, kjer se lahko skrijejo s svojo družino, če pride do hujšega izbruha drugega vala okužb. Manjše države pa so tiste, ki so koronsko krizo načeloma bolje obvladale.

Vlaganje v potne liste

Opaziti je tudi začetke drugega trenda: vlaganje v potne liste, da bi povečali svoje možnosti pri prepovedih potovanj.

Nekatere države odpirajo meje le za določene državljane - Evropejci na primer ZDA trenutno ne morejo obiskati, in obratno. Vendar imetnik ciprskega potnega lista lahko potuje znotraj EU.

Programi prebivališč za naložbe ponujajo prebivališče ali državljanstvo v zameno za znatne naložbe v gospodarstvo države, običajno v obliki nepremičnin, ustvarjanja delovnih mest, razvoja infrastrukture ali državnih obveznic.

Prvi tak program sta leta 1984 uvedla St Kitts in Nevis na Karibih. Od takrat je več deset držav vzpostavilo programe, vključno z Avstrijo, Ciprom, Malto, Moldavijo, St Lucijo, Turčijo, Antigvijo in Barbudo, Dominiko, Grčijo, Črno goro in še veliko drugimi.

Nekatere od prosilcev zahtevajo, da ustanovijo neprofitne organizacije, ustanovijo podjetja, ki ustvarjajo lokalna delovna mesta ali v državi živijo določen čas. Druge omogočajo vlaganje v državne obveznice, nepremičnine in razvojne projekte na daljavo.

Glede na državo lahko ti programi stanejo od 100.000 dolarjev v Antigvi in ​​Barbudi do 250.000 dolarjev v St Kittsu in Nevisu, 280.000 dolarjev v Grčiji, 380.000 dolarjev na Portugalskem, 1,1 milijona dolarjev na Malti in 2,4 milijona dolarjev na Cipru.

Leta 2017 je bilo ocenjeno, da približno 5000 ljudi na leto preko tovrstnih programov pridobi državljanstvo v tujini. Letos se je številka po neuradnih podatkih že približala 25.000.