Največ laži izrekajo finančni svetovalci in zasebni zdravniki

Elizabeth Holmes, podjetnica na področju biotehnologije je bila leta 2015 razglašena za najmlajšo, a obenem najbogatejšo milijarderko tistega leta. Ta trenutek pa ji zaradi goljufije grozi 20 let zapora.

Tu imamo tudi Anno Sorokin, znano tudi kot Anno Delvey, ki se je pretvarjala, da je bogata dedinja iz Nemčije, ki je suvereno ogoljufala newyorško visoko družbo za več sto tisoč dolarjev.

Na spletnem video portalu Netflix pa si lahko ogledate tv oddajo Tinder Swindler, v kateri si lahko pogledamo skoraj dokumentaren prikaz manipulatorja in goljufa Shimona Hayuta z aliasom Simon Leviev.

Zakaj lažemo?

Za vse te ljudi so značilne ne le laži, ki so jih govorili ljudem okoli sebe, temveč tudi laži, ki so jih pravili sami sebi. Vsi so verjeli, da so njihova dejanja na nek način upravičena in kljub vsemu upali, da jih ne bodo nikoli odkrili. Morda se zanašamo na to, da je takšno vedenje razmeroma redek pojav, omejen na nekaj posameznikov, a resničnost je žal drugačna – samoprevara je izjemno pogosta. Lažemo si, da bi zaščitili svojo samozavest, svojo samopodobo, kar nam dovoli, da ravnamo nemoralno in hkrati ohranjamo čisto vest. Po najnovejših raziskavah se je samoprevara pri ljudeh razvila ravno zato, da bi druge lažje prepričali v svojo resnico, povedano drugače, da bi preko drugih lažje verjeli svoji lastni prevari.

Znanstveno preučevanje samoprevare je zelo zahtevno, ker psihologi ne morejo preprosto vprašati nekoga, če si laže, saj se to dogaja na nezavedni ravni.

Zoë Chance, izredna profesorica na Univerzi Yale je v zelo inovativnem poskusu leta 2011 dokazala, da ogromno ljudi uporablja samoprevaro, da bi povečali svoj ego.

Kako je Novak Djoković skušal zaobiti pravila

Tudi dr. Uri Gneezy, profesor ekonomije na kalifornijski univerzi v San Diegu je nedavno dokazal, da samoprevaro pogosto uporabljamo tudi za to, da lažje upravičimo konflikte. »Samoprevara pomeni, da se še naprej lahko vidimo kot dobri ljudje,« pravi Gneezy.

Na Univerzi Yale so dokazali, da ogromno ljudi uporablja samoprevaro, da bi povečali svoj ego. Foto. Getty Image

Ta oblika samoprevare je morda najbolj pogosta pri finančnih svetovalcih in zasebnem zdravstvu – kljub dobrim namenom se lahko zdravnik podzavestno odloči, da je dražje zdravljenje primernejše za pacienta.

Najbolj presenetljiva posledica samoprevare pa se običajno nanaša na naše pogovore z ljudmi, ki nas obkrožajo, saj smo zaradi nje bolj prepričani v to, kar govorimo.

Če na primer poskušate prodati sumljiv izdelek, boste pred potencialnim kupcem bolj prepričljivi, če boste resnično verjeli, da gre za dober nakup.

Naši možgani nas na različne načine lahko torej zavedejo, da verjamemo v stvari, ki niso resnične.

Samoprevara nam omogoča, da napihnemo mnenje o svojih sposobnostih in verjamemo, da smo pametnejši od vseh okoli nas.

Najbrž ne bomo nikoli izvedeli, kaj se je resnično pletlo v glavi Holmesove, Delvyjeve in Hayuta,  lahko pa ugibamo, kako je prišlo do takšnih posledic.

Zdi se, da so imeli vsi prevaranti nenavadno visoko mnenje o svojih sposobnostih in so verjeli v pravico, da morajo dobiti, kar si pač želijo. Zaradi tega so se tudi izogibali vsem morebitnim etičnim posledicam svojega početja.

Samoprevara je sicer za posameznika lahko tudi ne nek način pozitivna – omogoča mu, da je nekoliko bolj samozavesten.

Vedno pa se moramo teh nagnjenj zavedati in vsakodnevno prakticirati dovoljšno mero samorefleksije in kritičnosti. To pa je seveda mogoče le, če lahko sprejmemo svoje pomanjkljivosti.

V kraljestvu laži