Kako je Novak Djoković skušal zaobiti pravila
Dejstva, da je velika teniška zvezda Novak Djoković prepričani anticepilec, nikakor ne smemo obsojati. Sam pri sebi najbolje ve, zakaj bi bilo cepljenje v njegovem primeru tvegano ali celo nevarno. Djoković je nedvomno inteligenten športnik, ki si lahko privošči najboljše in najdražje svetovalce tudi na področju farmacije.
Zato je »križanje« srbskega teniškega veleasa s strani podpornikov cepljenja v najboljšem primeru neprimerno, v najslabšem pa grdo in krivično ravnanje. Teniški virtuoz ima ustavno zajamčeno pravico, da odkloni cepljenje in glede tega ne bi smelo biti nobene debate.
A pri avstralski sagi, o kateri trenutno govori ves svet, ne gre za vprašanje, ali ima Djoković pravico biti necepljen ali ne, ampak za vprašanje, ali lahko kot necepljeni državljan vstopi v drugo državo, ki je sprejela pravno veljavni ukrep, v skladu s katerim se morajo vsi, ki vstopajo v državo, obvezno cepiti.
Vprašanja, kot so, ali gre tu za pretiran ukrep, ali pa morda ta nedopustno posega v človekove pravice glede svobodnega odločanja o tem, ali se bo posameznik cepil ali ne, so vsekakor legitimna, še posebej upoštevajoč dejstvo, da bi lahko dokazilo o cepljenju nadomestilo dokazilo o prebolevnosti, o negativnem testu na covid-19 ali pa celo dokazilo o obstoju protiteles, a so v primeru Djoković pravzaprav nepomembna.
Dejstvo namreč je, da se je država tam spodaj očitno iz prepričljivih razlogov - saj je zaradi nenadzorovanega širjenja okužb uvedla enega izmed najhujših »lockdownov« na svetu - suvereno odločila za rigorozni ukrep prepovedi vstopa v državo vsem, ki niso cepljeni, razen če bi se izkazalo, da gre za ljudi, ki lahko dokažejo, da izpolnjujejo pogoje za zdravstveno izjemo.
In zdaj smo pri glavni stvari. Novak Djoković, katerega želja po osvojitvi rekordnega 21. Grand slama, s katerim bi tudi uradno postal najboljši teniški igralec v zgodovini, je bila nedvomno tako močna, da se je odločil, da razišče prav vse možnosti, da bi kot necepljeni državljan vstopil v Avstralijo. Kot idealna možnost se je izkazala uvrstitev na seznam oseb, ki se uvrščajo med tako imenovane zdravstvene izjeme.
Na tem mestu stopi v »igro« avstralska teniška zveza, ki da Djokovićevi ekipi vedeti, da tudi prebolevnost covida-19 spada med zdravstvene izjeme, kar se bo kasneje izkazalo za dezinformacijo. To je seveda izvrstna novica za prvega igralca sveta, ki je decembra lani po verodostojnih informacijah v resnici prebolel covid-19 in je zdaj v dobri veri, da lahko na tej pravni podlagi veljavno vstopi v Avstralijo. A avstralska teniška zveza je v resnici v zmoti, saj naj bi avstralsko ministrstvo za zdravje že novembra lani obelodanilo, da prebolevnost covida-19 ne spada med zdravstvene izjeme, na osnovi katerih bi lahko kdorkoli vstopil v deželo tam spodaj. Krivec je torej na tej točki očiten – avstralska teniška zveza je z napačnimi informacijami zavedla ekipo prvega svetovnega igralca in Djoković je tako postal kolateralna žrtev njene nemarnosti.
Do tu vse lepo in prav. Djoković je čist kot solza in je očitno žrtev notranjih politično-finančnih igric avstralskih oblasti in teniške zveze. A kasneje se bo izkazalo, da si je odločilne težave v resnici nakopal sam. Ko je bil namreč že okužen s covidom-19, se je - namesto da bi šel v karanteno - veselo sprehajal naokrog, se udeleževal celo športnih dogodkov in na ta način ogrožal zdravje številnih drugih ljudi.
V deklaraciji ob vstopu v Avstralijo je navedel, da v zadnjem obdobju ni obiskal nobene druge države, čeprav je bil dokazano (vsaj) v Španiji. Očitno je lagal in sam sebi kopal jamo. Kot eden največjih športnih zvezdnikov na svetu bi moral vedeti, da je pod natančnim drobnogledom javnosti in si tako lahkomiselnih laži pač ne more privoščiti.
Njegov značaj ga je na koncu pripeljal do tega, da se je znašal v težavah, ki v resnici nimajo nobene zveze z avstralskimi zdravstvenimi izjemami, ampak predvsem z v civiliziranem svetu osovraženo balkansko mentaliteto. Še enkrat je izpadel kot nevarno neodgovoren, česar si kot zvezdnik svetovnega formata enostavno ne bi smel privoščiti.
Novak je že večkrat dokazal, da je izvrsten teniški igralec; verjetno celo najboljši vseh časov. Vedno pa je škripalo pri njegovi morali in športni drži. Zato ne preseneča, da ga imajo v številnih teniških državah za grdega račka. Njegova priljubljenost je svetlobna leta daleč od priljubljenosti Nadala ali Federerja, ki izžarevata športni duh, poštenost in fair play. Vedno bo prepričal svoje balkanske sonarodnjake, globalnega sveta nikoli.
To igro je že zdavnaj izgubil.
*Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
Več iz rubrike
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj
Želje
Vsi smo se že počutili navdihnjene, da bi si kaj zaželeli in to poslali v uho vesolja ter čakali na znake, ki jih bomo potem prejeli.
