Mladi Kitajci se upirajo tradicionalnim dolgim delovnikom

Kitajci delajo in živijo po pravilu »996«. To pomeni, da delajo šest dni na teden, od ponedeljka do sobote, od devetih zjutraj do devetih zvečer. Pogosto so za delo na razpolago tudi ob nedeljah. Dolgi delovniki negativno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih, njihovo zdravje in družinsko življenje. Kljub temu da delajo cele dneve, povprečno mesečno plačilo Kitajca znaša pičlih 3500 kitajskih renminbijev oziroma dobrih 470 evrov. To pogosto ne zadošča niti za plačilo mesečne najemnine za enosobno stanovanje v mestnem okolišu. Cene stanovanj skozi čas še naraščajo. Številni delavci so tako primorani živeti v stanovanjih, ki si jih delijo z drugimi sostanovalci, poroča BBC.

Starejša generacija je bila navajena živeti na tak način. Avtoritativnost države je v njihovih očeh veljala za pravičen kompromis. Tak sistem je namreč Kitajski v preteklosti pomagal, da je precej hitro in uspešno odpravila revščino. Številni kitajski milenijci pa se odločajo za drugačno pot, s čimer počasi nastaja novo protisistemsko gibanje, navaja The New York Times.
 

Na Kitajskem vse več mladih podpira novo gibanje »ravno ležati«

Eden izmed pobudnikov novega gibanja je 31-letni Luo Huazhong, ki je pred petimi leti odkril, da uživa v brezdelju. Takrat je zapustil delovno mesto tovarniškega delavca in se odločil, da bo nekaj časa živel od prihrankov in od priložnostnih del. Svoj novi življenjski slog je poimenoval »ravno ležati«. Na svojem blogu je zapisal, da ne vidi nič napačnega v novem življenjskem stilu. Zapisu je priložil fotografijo, na kateri leži v svoji postelji, v ozadju pa so zagrnjene zavese. Številni kitajski milenijci so podprli njegov pristop in s tem novo kulturno gibanje »ravno ležati«.

Luojevo objavo je kitajska vlada cenzurirala in označila kot žalitev gospodarskih ambicij Pekinga. Z interneta so izginile tudi objave z oznako »ravno ležati«. Vlada je začela mlade javno nagovarjati, naj trdo delajo za prihodnost države.

»Po dolgotrajnem delu sem se počutil kot stroj, zato sem dal odpoved,« je v enem od intervjujev pojasnil Huazhong.
 

Novo gibanje kot pomembna prelomnica za Kitajsko

Dolgim delovnikom se je uprl tudi 22-letni Leon Ding, ki je pred tremi meseci pustil študij računalništva, ker ga ta ni zanimal. Zanj so ga namreč izbrali starši. S prihranki je najel sobo v kitajskem mestu Shenzhen. Skušal je najti redno službo, vendar je ugotovil, da skoraj povsod zahtevajo celodnevno prisotnost na delu.

»Rad bi si našel stabilno službo, ki bi mi omogočala, da imam tudi nekaj časa zase, da se lahko sprostim. Toda, kje naj to najdem?,« je svojo zaskrbljenost izrazil Ding.

Ker iskanje ni obrodilo sadov, se je odločil za življenje po principu »ravno ležati«. Ugotovil je, da mu tovrstni slog ustreza, saj ne želi biti prestrog do sebe. Nekaj denarja za sprotne stroške dobiva od igranja video iger. Ob vprašanju, kakšni so njegovi načrti, je dejal, da si načrte dela na šest-mesečni bazi.

Xiang Biao, profesor socialne antropologije na univerzi v Oxfordu, je tovrstno gibanje mladih označil kot pomembno prelomnico za Kitajsko.

»Mladi čutijo družbene pritiske, ki si jih ne znajo razložiti. Menijo, da so bile obljube prekršene. Začenjajo se zavedati, da težnja po materialnih dobrinah ni najpomembnejši smisel življenja,« ugotavlja profesor Biao.