Švedi si med tednom privoščijo malo soboto
Da bi zmanjšali raven stresa, si švedski delavci med tednom privoščijo lillördag.
Odpri galerijo
Zaradi ukrepov, sprejetih zaradi zajezitve širjenja pandemije covid-19, se je način dela za številne zelo spremenil. Če so zaposleni pred pandemijo za osem ur prihajali v pisarno in je bil njihov dan precej strukturiran, za marsikoga zdaj ni več tako.
Delo na daljavo s sabo prinaša številne prednosti pa tudi slabosti. Največja prednost je gotovo fleksibilnost, ki je hkrati lahko tudi past. Meje med delom in prostim časom so se nekoliko zabrisale, saj je domače okolje naenkrat postalo tudi delovno. Časovni okvir dela je postal precej variabilen, zaradi česar mnogi delajo tudi v poznih popoldanskih in večernih urah.
Zaposleni se posledično velikokrat čutijo ujeti v službene obveznosti in vikend se zazdi precej oddaljen. Prakticiranje švedske tradicije lillördaga lahko zmanjša stopnjo stresa. Zakaj si ne bi že sredi tedna vzeli nekaj časa za oddih, druženje in priljubljene dejavnosti?
Lillördag je nordijska kulturna tradicija, pri čemer srede predstavljajo priložnost, da si pričaramo občutek konca tedna. Kot je za BBC Worklife razložil Rickard Grassman, vodja oddelka in višji predavatelj na univerzi v Stockholmu, se izraz uporablja še iz časov, ko so sobarice delale ob sobotah, zaradi česar jim je pripadal en prosti dan med tednom.
»Od takrat dalje se je začel uvajati nekakšen mini praznik sredi tedna, ki ga ljudje potrebujejo, da si odpočijejo,« je dejal Grassman.
Po Grassmanovih besedah se čedalje bolj poudarja pomen ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem in njegovega vpliva na srečo posameznika. Prakticiranje malih sobot posamezniku pomaga, da razbije delovni teden in mu vlije optimizem, je še dodal.
Vsi Švedi ne prakticirajo lillördaga, vendar pa številni ugotavljajo, da jim ta pomaga pri zmanjšanju stresa. Kljub temu, da bi lahko namesto srede določili katerikoli dan med tednom, pa se zdi sreda najprimernejša, saj se nahaja ravno na polovici delovnega tedna. Vsak naj bi ta dan po službi preživel skladno s svojimi željami. Mladi bodo morda izbrali burno druženje v bližnjem lokalu, medtem ko bo starejšim najbolj prijal umirjen večer s svojimi najbližjimi ali razvajanje in čas zase.
Po besedah Constanze Leineweber, izredne profesorice na Inštitutu za raziskovanje stresa na univerzi v Stockholmu, je delovni teden znosnejši, če sredo preživimo kot malo soboto. To je še posebej pomembno v času pandemije, ko se pri delu od doma delovniki dostikrat vlečejo brez konca in kraja, je dodala.
»Prakticiranje malih sobot lahko ljudem pomaga ustvariti strukturo, sploh če se počutijo izgubljene. Tekom tedna se morajo motivirati z manjšimi cilji, do katerih pridejo, nato pa sledi nagrada,« je dejala Leineweberjeva.
Anitha Clemence, mama dveh otrok iz Stockholma, je lillördag prakticirala že od začetka pandemije in kot pravi, ji je to pomagalo pri ohranjanju ravnovesja med delovnim časom in družinskim življenjem. Sreda je čas, ko otrokoma privošči sladkarije, se sreča s prijatelji na Zoomu ali si privošči umirjeno večerjo z možem.
»Male sobote so namenjene ohranjanju zdrave pameti,« se smeji Clemence.
Delo na daljavo s sabo prinaša številne prednosti pa tudi slabosti. Največja prednost je gotovo fleksibilnost, ki je hkrati lahko tudi past. Meje med delom in prostim časom so se nekoliko zabrisale, saj je domače okolje naenkrat postalo tudi delovno. Časovni okvir dela je postal precej variabilen, zaradi česar mnogi delajo tudi v poznih popoldanskih in večernih urah.
Zaposleni se posledično velikokrat čutijo ujeti v službene obveznosti in vikend se zazdi precej oddaljen. Prakticiranje švedske tradicije lillördaga lahko zmanjša stopnjo stresa. Zakaj si ne bi že sredi tedna vzeli nekaj časa za oddih, druženje in priljubljene dejavnosti?
Mini praznik sredi tedna za več optimizma
Lillördag je nordijska kulturna tradicija, pri čemer srede predstavljajo priložnost, da si pričaramo občutek konca tedna. Kot je za BBC Worklife razložil Rickard Grassman, vodja oddelka in višji predavatelj na univerzi v Stockholmu, se izraz uporablja še iz časov, ko so sobarice delale ob sobotah, zaradi česar jim je pripadal en prosti dan med tednom.
»Od takrat dalje se je začel uvajati nekakšen mini praznik sredi tedna, ki ga ljudje potrebujejo, da si odpočijejo,« je dejal Grassman.
Po Grassmanovih besedah se čedalje bolj poudarja pomen ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem in njegovega vpliva na srečo posameznika. Prakticiranje malih sobot posamezniku pomaga, da razbije delovni teden in mu vlije optimizem, je še dodal.
Vsi Švedi ne prakticirajo lillördaga, vendar pa številni ugotavljajo, da jim ta pomaga pri zmanjšanju stresa. Kljub temu, da bi lahko namesto srede določili katerikoli dan med tednom, pa se zdi sreda najprimernejša, saj se nahaja ravno na polovici delovnega tedna. Vsak naj bi ta dan po službi preživel skladno s svojimi željami. Mladi bodo morda izbrali burno druženje v bližnjem lokalu, medtem ko bo starejšim najbolj prijal umirjen večer s svojimi najbližjimi ali razvajanje in čas zase.
Prakticiranje malih sobot za bolj strukturiran teden
Po besedah Constanze Leineweber, izredne profesorice na Inštitutu za raziskovanje stresa na univerzi v Stockholmu, je delovni teden znosnejši, če sredo preživimo kot malo soboto. To je še posebej pomembno v času pandemije, ko se pri delu od doma delovniki dostikrat vlečejo brez konca in kraja, je dodala.
»Prakticiranje malih sobot lahko ljudem pomaga ustvariti strukturo, sploh če se počutijo izgubljene. Tekom tedna se morajo motivirati z manjšimi cilji, do katerih pridejo, nato pa sledi nagrada,« je dejala Leineweberjeva.
Anitha Clemence, mama dveh otrok iz Stockholma, je lillördag prakticirala že od začetka pandemije in kot pravi, ji je to pomagalo pri ohranjanju ravnovesja med delovnim časom in družinskim življenjem. Sreda je čas, ko otrokoma privošči sladkarije, se sreča s prijatelji na Zoomu ali si privošči umirjeno večerjo z možem.
»Male sobote so namenjene ohranjanju zdrave pameti,« se smeji Clemence.
Več iz rubrike
Nova razkošna nepremičnina Jennifer Anniston
Zvezdnica serije Prijatelji Jennifer Anniston je nedavno kupila razkošno nepremičnino od Oprah Winfrey.
Kaj možgane ohranja aktivne in zmanjšuje tveganje za demenco?
Strokovnjaki so 11 let analizirali podatke o zdravstvenem stanju več kot 500.000 ljudi, ki ob zaposlitvi niso imeli demence.