Nejasna resnica o roku uporabe živil

Občasno odpremo hladilnik samo z namenom, da bi pregledali rok uporabnosti živil in brez slabe vesti zavržemo vse, kar je nekaj tednov ali le nekaj dni starejše od napisanega datuma na embalaži. Verjetno vsakemu izmed nas znan scenarij, toda v večini primerov zavržemo popolnoma užitno hrano le zato, ker ne razumemo razlike med »porabiti do« in »uporabno najmanj do«.
 

Datumi o uporabnosti sprva niso bili mišljeni za potrošnike

 
Datumi, navedeni na embalažah izdelkov, so sicer dobronamerni, toda nepojasnjeni in včasih 'poljubno' napisani, navaja spletna stran Vox, ki se osredotoča na pojasnjevalno novinarstvo. Ti datumi se v večini primerov ne nanašajo na dejansko uporabnost izdelka, vendar na predvideno najboljšo kakovost izdelka, ki jo proizvajalec do tega datuma jamči, kar je velika razlika.
 

Datumi na embalažah izdelkov so se začeli pojavljati v drugi polovici prejšnjega stoletja. Takrat se je nakupovanje v manjših trgovinah in neposredno na kmetijah zmanjšalo, potrošniki pa so svoje nakupovalne vozičke preselili v supermarkete. Proizvajalci so sprva tiskali datume na embalaže izdelkov kot smernice za prodajalce, ki naj bi jim pomagale določiti, katera živila postaviti na sprednjo stran police. Datumi so bili skoraj šifrirani in sploh niso bili namenjeni potrošnikom, poroča Vox.
 
Ker so potrošniki želeli kupiti najbolj svež izdelek, naučili so se brati šifrirane števila na embalažah in proizvajalci so to prepoznali kot tržno prednost. Na embalaže so začeli tiskati lažje razumljive datume, s katerimi so sporočali da je njihov izdelek svež in okusen. Toda med proizvajalci ni bilo skladnosti, kaj ta datum dejansko pomeni.

Nekateri so jamčili kakovost izdelka do določenega datuma, drugi so svetovali trgovcem, do kdaj izdelek prodati, spet tretji pa so dejansko navedli datum, do katerega naj bi izdelek uporabili. V Sloveniji in evropskih državah je navajanje roka uporabnosti živil zakonsko določeno, toda definicija - glede na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) - zajema dva različna pojma.

Uporabno najmanj do

 

 

Porabiti do

 

 

Spremeniti bi morali mišljenje

 
Pri izdelkih, ki so označeni z oznako »porabiti do«, se torej odsvetuje uporaba po pretečenem datumu, saj je izdelek dejansko lahko pokvarjen. Pri izdelkih z oznako »uporabno najmanj do« pa po pretečenem datumu proizvajalec ne jamči več visoke kakovosti, toda izdelek je lahko uporaben še tedne ali mesece po navedenem datumu.
 
Problem je, ker enačimo ta dva izraza in običajno pogledamo le datum, navaja Vox in poudarja, da je težava v našem mišljenju. Splošno razširjeno mišljenje je, da nam bo hrana, ki ji je pretekel rok uporabnosti, škodovala. Preveč se zanašamo na podatke, ki nam jih podajo proizvajalci in premalo na svoja čutila ter na zmožnost določanja, kaj lahko pojemo in česa ne.

Problematika zavržene hrane

 
Podatkov, ki izpostavljajo problem zavržene hrane po celem svetu, je ogromno in so skrb vzbujajoči. Po nekaterih podatkih zavržemo kar tretjino pridelane hrane po celem svetu, kar pomeni, da so posledično brez pomena vsa sredstva in čas, vložena v proces pridelave in dostave hrane na trgovske police.
 
V Sloveniji, kot tudi po svetu, poteka vedno več iniciativ za zmanjšanje količine zavržene hrane in izobraževanj, katera živila lahko uporabimo po pretečenem roku in na kakšen način. Treba je tudi omeniti, da nam manj zavržene hrane lahko prihrani kar nekaj denarja. Kupimo torej le toliko, kolikor lahko pojemo, poglejmo kakšna oznaka je pred datumom in ne vrzimo stran celega jabolka, če se na njem pojavi rjava pikica gnilobe, svetuje Vox.