Ključne značilnosti slovenske generacije Z
Kaj prinašajo prvi izsledki raziskave Mladina 2020?
Odpri galerijo
Oddelek za sociologijo Univerze v Mariboru je delil prve izsledke raziskave Mladina 2020, ki v vzorcu zajema mlade v Sloveniji med 15. in 29. letom starosti. Vzorec zajema Generacijo Z. Gre za mlade, ki so se rodili med letoma 1996 in 2015. Generacija Z nam je na globalni ravni dala Greto Thunberg, proteste za podnebno pravičnost in nov koncept kreatorstva, ki se najbolje odraža na družabnem omrežju Tiktok. Katere pa so značilnosti slovenske generacije Z?
Pripadniki generacije Z so digitalni domorodci, ki nimajo spomina na dolge minute čakanja na vzpostavitev internetne povezave preko stacionarnega telefona. Vendar jih odraščanje z digitalno tehnologijo ni pasiviziralo, kot bi bilo na prvi pogled pričakovati.
Raziskava Mladina 2020 ugotavlja, da se mladi počutijo politično kompetentne in izkazujejo večje splošno zanimanje za politiko ter pogosteje podpisujejo peticije. Mladi postajajo tudi vse bolj strpni. Kar 57 odstotkov se jih strinja s trditvijo, da lahko istospolni partnerji enako dobro vzgajajo otroke kot raznospolni. Današnji mladi so v primerjavi starejšimi generacijami bolj tolerantni do različnih življenjskih stilov in družbenih skupin.
Generacija Z ni spremljala rasti nakupovalnih centrov. Nakupovalni centri so spremljali odraščanje generacije Z. Rodili so se v samoumevnost izbire in veliko ponudbo dobrin, česar za starejše generacije ne moremo trditi. Če se milenijci še spominjajo nakupov v Italiji in Avstriji, pripadniki generacije Z ne poznajo pomanjkanja izbire na domačih trgovskih policah. Že ob rojstvu so jih pričakali bleščeči BTC, komercialne kinodvorane in dostopna zabavna elektronika.
Zato ne čudi ugotovitev raziskave, da mladi svojih političnih prepričanj ne izražajo nujno preko volitev. Vse bolj poslužujejo t. i. političnega potrošništva kot oblike družbene participacije. 50 odstotkov vprašanih odgovarja, da bi verjetno kupovali izdelke iz političnih, etičnih ali okoljevarstvenih razlogov. Skoraj 15 odstotkov to že počne. S tem izkazujejo svoje vrednote in politična prepričanja.
Generacija Z odrašča z digitalnimi tehnologijami, potrošništvom in krizami. Kar 15 odstotkov vprašanih se strinja s trditvijo, da večino dni v tednu občutijo stres. Raziskovalci vzroke pripisujejo pritiskom storilnostno naravnane družbe, ki vplivajo na odnose v družini in v šoli, mladi pa jih občutijo kot težke, naporne in stresne.
Zdi se, da so mladi spoprijemanje s stresom in osamljenostjo vzeli v svoje roke. Mladi v Sloveniji namreč vse manj kadijo in uživajo alkohol in pogosteje se ukvarjajo s športom.
70 odstotkov vprašanih jih ne kadi, 20 odstotkov jih ne pije alkohola in 66 odstotkov vprašanih se vsaj enkrat tedensko ukvarja s športom.
Kreativnost ima veliko nematerialno moč. V družbo vnaša nove ideje, oblikuje skupnosti in vanje vnaša intelektualni kapital. Po podatkih Centra za kreativnost kulturno-kreativni sektor ustvarja 5,3 odstotka bruto dodane vrednosti v Evropski uniji in v prihodnosti se bodo te številke še povečale. Po izsledkih Svetovnega gospodarskega foruma bo ena izmed desetih najpomembnejših sposobnosti za delo v prihodnosti ravno kreativnost. Le-ta bo namreč lahko kljubovala avtomatizaciji in umetni inteligenci.
Sodeč po raziskavi Mladina 2020 so slovenski mladi dobro pripravljeni na prihodnost, saj so vse bolj dejavni na kulturnem in umetniškem področju. Skoraj 40 odstotkov mlajših od 18 let se tedensko ukvarja z umetniškimi dejavnostmi. Raziskovalci opažajo, da se bolj kot sama potrošnja umetniških vsebin povečuje umetniško ustvarjanje mladih, kar pomembno vpliva na dvig kreativnosti.
Kakšna je torej prihodnost? Oblečena je v hlače na zvon in na svet gleda skozi rožnata očala. V rokah nosi mavrično zastavo, saj se odpravlja na protest. Na poti si privošči še kavo z rastlinskim mlekom, zavrne plastičen lonček in ga nadomesti s svojim, za večkratno uporabo. Veliko časa preživi na telefonu in pogosto občuti tesnobo. Je kritična, zelo strpna in pravzaprav precej svetla.
Politično aktivna generacija
Pripadniki generacije Z so digitalni domorodci, ki nimajo spomina na dolge minute čakanja na vzpostavitev internetne povezave preko stacionarnega telefona. Vendar jih odraščanje z digitalno tehnologijo ni pasiviziralo, kot bi bilo na prvi pogled pričakovati.
Raziskava Mladina 2020 ugotavlja, da se mladi počutijo politično kompetentne in izkazujejo večje splošno zanimanje za politiko ter pogosteje podpisujejo peticije. Mladi postajajo tudi vse bolj strpni. Kar 57 odstotkov se jih strinja s trditvijo, da lahko istospolni partnerji enako dobro vzgajajo otroke kot raznospolni. Današnji mladi so v primerjavi starejšimi generacijami bolj tolerantni do različnih življenjskih stilov in družbenih skupin.
Mladi govorijo z denarnico
Generacija Z ni spremljala rasti nakupovalnih centrov. Nakupovalni centri so spremljali odraščanje generacije Z. Rodili so se v samoumevnost izbire in veliko ponudbo dobrin, česar za starejše generacije ne moremo trditi. Če se milenijci še spominjajo nakupov v Italiji in Avstriji, pripadniki generacije Z ne poznajo pomanjkanja izbire na domačih trgovskih policah. Že ob rojstvu so jih pričakali bleščeči BTC, komercialne kinodvorane in dostopna zabavna elektronika.
Zato ne čudi ugotovitev raziskave, da mladi svojih političnih prepričanj ne izražajo nujno preko volitev. Vse bolj poslužujejo t. i. političnega potrošništva kot oblike družbene participacije. 50 odstotkov vprašanih odgovarja, da bi verjetno kupovali izdelke iz političnih, etičnih ali okoljevarstvenih razlogov. Skoraj 15 odstotkov to že počne. S tem izkazujejo svoje vrednote in politična prepričanja.
Stres in osamljenost
Generacija Z odrašča z digitalnimi tehnologijami, potrošništvom in krizami. Kar 15 odstotkov vprašanih se strinja s trditvijo, da večino dni v tednu občutijo stres. Raziskovalci vzroke pripisujejo pritiskom storilnostno naravnane družbe, ki vplivajo na odnose v družini in v šoli, mladi pa jih občutijo kot težke, naporne in stresne.
Skrb za zdravje
Zdi se, da so mladi spoprijemanje s stresom in osamljenostjo vzeli v svoje roke. Mladi v Sloveniji namreč vse manj kadijo in uživajo alkohol in pogosteje se ukvarjajo s športom.
70 odstotkov vprašanih jih ne kadi, 20 odstotkov jih ne pije alkohola in 66 odstotkov vprašanih se vsaj enkrat tedensko ukvarja s športom.
Kreativnost
Kreativnost ima veliko nematerialno moč. V družbo vnaša nove ideje, oblikuje skupnosti in vanje vnaša intelektualni kapital. Po podatkih Centra za kreativnost kulturno-kreativni sektor ustvarja 5,3 odstotka bruto dodane vrednosti v Evropski uniji in v prihodnosti se bodo te številke še povečale. Po izsledkih Svetovnega gospodarskega foruma bo ena izmed desetih najpomembnejših sposobnosti za delo v prihodnosti ravno kreativnost. Le-ta bo namreč lahko kljubovala avtomatizaciji in umetni inteligenci.
Sodeč po raziskavi Mladina 2020 so slovenski mladi dobro pripravljeni na prihodnost, saj so vse bolj dejavni na kulturnem in umetniškem področju. Skoraj 40 odstotkov mlajših od 18 let se tedensko ukvarja z umetniškimi dejavnostmi. Raziskovalci opažajo, da se bolj kot sama potrošnja umetniških vsebin povečuje umetniško ustvarjanje mladih, kar pomembno vpliva na dvig kreativnosti.
Kakšna je torej prihodnost? Oblečena je v hlače na zvon in na svet gleda skozi rožnata očala. V rokah nosi mavrično zastavo, saj se odpravlja na protest. Na poti si privošči še kavo z rastlinskim mlekom, zavrne plastičen lonček in ga nadomesti s svojim, za večkratno uporabo. Veliko časa preživi na telefonu in pogosto občuti tesnobo. Je kritična, zelo strpna in pravzaprav precej svetla.
Več iz rubrike
Nova razkošna nepremičnina Jennifer Anniston
Zvezdnica serije Prijatelji Jennifer Anniston je nedavno kupila razkošno nepremičnino od Oprah Winfrey.
Kaj možgane ohranja aktivne in zmanjšuje tveganje za demenco?
Strokovnjaki so 11 let analizirali podatke o zdravstvenem stanju več kot 500.000 ljudi, ki ob zaposlitvi niso imeli demence.