Kako je jazz prebudil Cerkno in Novo mesto
Študije dokazujejo, da imajo festivali v majhnih mestih pozitivne gospodarske učinke.
Odpri galerijo
Podobno kot tuje študije so tudi naše namreč dognale, da imajo festivali pozitivne gospodarske učinke, pravi Andrej Srakar, znanstveni sodelavec na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani in docent na ljubljanski Ekonomski fakulteti. V tandemu z italijansko kolegico, profesorico Marileno Vecco, je izdelal študijo ekonomskih učinkov jazz festivalov v Cerknem in Novem mestu.
Doda, da je slednje vidno predvsem pri malih krajih oziroma »home-grown« festivalih, ker takemu mestu »resnično nudijo vzvod ekonomskega razvoja«. V večjem mestu, kot je recimo Maribor, Festival Lent z ekonomskega vidika nima povsem enake vloge, tudi v Novem mestu, kjer imajo Jazzinty festival, ki bi ga nekoliko teže uvrstili v kategorijo »home-grown«. »Home-grown« velja za Cerkno, pa tudi za Tolmin, saj so učinki v majhnih krajih drugačni. Upa trditi, da so v nekaterih pogledih pozitivni učinki festivalov večji, kot bi si mislili, a hkrati opozarja, da je razmišljanje o kulturi kot zgolj gospodarski dejavnosti izjemno nevarno: »To so nevarne stvari, ki so lahko hitro zlorabljene in bi lahko dolgoročno škodile kulturi.« Nenazadnje bi lahko kdo razumel, da je smotrno vlagati le v dogodke, ki prinašajo profit, kar bi bila povsem zgrešena strategija. Kar zadeva promocijo festivalskega turizma, opaža, da se premalo zavedamo ekonomske vloge kulture v družbi. Če se želimo izogniti zlorabam, pa bi morali tu najprej razčistiti nekaj osnovnih vprašanj. »Ključne vrednosti kulture niso ekonomske, zato je spodbujanje kulture zgolj zaradi ekonomskih učinkov napačno in nevarno,« svari.
Temu pritrjuje tudi Boris Črnič, ki pravi, da se v času Festivala Lent odpre precej delovnih mest. Ta vključujejo postavljanje prizorišč in stojnic, prodajo na stojnicah, študentske okrepitve v lokalih, varnostno službo, … »To so multiplikativni gospodarski učinki, ki pa jih je težko meriti,« pravi Črnič.
Schengenfest je v Vinico v Beli Krajini vsako leto (gledano vse dni skupaj, op. a.) privabil okoli 20.000 obiskovalcev, med njimi tudi tujce. Rock Otočec je na zemljevid postavil travnik na Otočcu ob reki Krki. Skorajda ga ni junaka, ki nima vsaj ene fotografije iz blata. Če je nima, jo je pa vsaj videl v kakšnem javnem občilu.
Podoben razcvet danes doživlja občina Kostel, ki bo od 31. julija do 4. avgusta že drugič gostila Castle Kolpa Music Festival. Učinki festivala so že vidni, pravi direktor Zavoda za turizem Kostel Uroš Jelenovič: »Tako velik festival je dobra promocija za kočevski turizem in Kostel. Ime Kostela je bliskovito ponesel med mlade.« Castle Kolpa festival kljub prepoznavnosti ne bo drugi Tolmin, saj je slednje povezano tudi z željami: »Želimo si toliko obiskovalcev, kot jih okolje lahko sprejme. Letos je že večje zanimanje obrobnih dejavnosti lokalnih ponudnikov in društev v času festivala. Tudi število nočitev se je od lani povečalo – v času festivala smo imeli stoodstotno zasedene kapacitete, pa tudi sicer smo imeli marca letos 20 odstotkov večjo zasedenost kot lani, morda tudi zaradi festivala.« To nikakor ni edini festival, ki ga imajo tam. Avgusta ljudi privablja etno prireditev Tamburanje va Kostele, magnet za obiskovalce je tudi grad, če odštejemo reko Kolpo in naravo. Jelenovič meni, da sicer v Sloveniji za promocijo dobro skrbimo, da pa so nekatere destinacije, kot so obala, Ljubljana in Bled, že preveč obremenjene. »Vsi ostali pa imamo še ogromno potenciala. Promocija slovenskega turizma gre sedaj v smeri, da tudi nas 'obrobne' vključi v zgodbo. Na tem pa v primerjavi s turističnimi biseri premalo delamo.«
»Našli smo pozitivne učinke, kar pomeni, da festivali v teh mestih pozitivno vplivajo na gospodarske kriterije; tako na število turistov kot na zaposlenost,« pojasnjuje Srakar. Jazz Cerkno je med letoma 2008 in 2009 privabil okoli 300 do 1000 novih obiskovalcev, od tega 200 do 600 tujcev. Med letoma 2008 in 2010 so zabeležili tudi 1000 do 5000 dodatnih nočitev, od tega je bilo med 600 in 3000 tujih gostov. Ob tem opozarja, da ti dogodki nimajo le ekonomske vrednosti, ampak tudi socialno, okoljsko, kulturno, … Najbrž imajo učinke tudi na dohodke podjetij v kraju. Če gre za večji festival, pa tudi na vso bližjo okolico tega kraja, saj »festivali praviloma prerodijo mesta, če so pravilno organizirani,« pojasnjuje Srakar, ki je strokovnjak za kulturno ekonomiko. »To je dokazano,« poudari.
Doda, da je slednje vidno predvsem pri malih krajih oziroma »home-grown« festivalih, ker takemu mestu »resnično nudijo vzvod ekonomskega razvoja«. V večjem mestu, kot je recimo Maribor, Festival Lent z ekonomskega vidika nima povsem enake vloge, tudi v Novem mestu, kjer imajo Jazzinty festival, ki bi ga nekoliko teže uvrstili v kategorijo »home-grown«. »Home-grown« velja za Cerkno, pa tudi za Tolmin, saj so učinki v majhnih krajih drugačni. Upa trditi, da so v nekaterih pogledih pozitivni učinki festivalov večji, kot bi si mislili, a hkrati opozarja, da je razmišljanje o kulturi kot zgolj gospodarski dejavnosti izjemno nevarno: »To so nevarne stvari, ki so lahko hitro zlorabljene in bi lahko dolgoročno škodile kulturi.« Nenazadnje bi lahko kdo razumel, da je smotrno vlagati le v dogodke, ki prinašajo profit, kar bi bila povsem zgrešena strategija. Kar zadeva promocijo festivalskega turizma, opaža, da se premalo zavedamo ekonomske vloge kulture v družbi. Če se želimo izogniti zlorabam, pa bi morali tu najprej razčistiti nekaj osnovnih vprašanj. »Ključne vrednosti kulture niso ekonomske, zato je spodbujanje kulture zgolj zaradi ekonomskih učinkov napačno in nevarno,« svari.
Temu pritrjuje tudi Boris Črnič, ki pravi, da se v času Festivala Lent odpre precej delovnih mest. Ta vključujejo postavljanje prizorišč in stojnic, prodajo na stojnicah, študentske okrepitve v lokalih, varnostno službo, … »To so multiplikativni gospodarski učinki, ki pa jih je težko meriti,« pravi Črnič.
Mali postajajo vidni
Schengenfest je v Vinico v Beli Krajini vsako leto (gledano vse dni skupaj, op. a.) privabil okoli 20.000 obiskovalcev, med njimi tudi tujce. Rock Otočec je na zemljevid postavil travnik na Otočcu ob reki Krki. Skorajda ga ni junaka, ki nima vsaj ene fotografije iz blata. Če je nima, jo je pa vsaj videl v kakšnem javnem občilu.
Podoben razcvet danes doživlja občina Kostel, ki bo od 31. julija do 4. avgusta že drugič gostila Castle Kolpa Music Festival. Učinki festivala so že vidni, pravi direktor Zavoda za turizem Kostel Uroš Jelenovič: »Tako velik festival je dobra promocija za kočevski turizem in Kostel. Ime Kostela je bliskovito ponesel med mlade.« Castle Kolpa festival kljub prepoznavnosti ne bo drugi Tolmin, saj je slednje povezano tudi z željami: »Želimo si toliko obiskovalcev, kot jih okolje lahko sprejme. Letos je že večje zanimanje obrobnih dejavnosti lokalnih ponudnikov in društev v času festivala. Tudi število nočitev se je od lani povečalo – v času festivala smo imeli stoodstotno zasedene kapacitete, pa tudi sicer smo imeli marca letos 20 odstotkov večjo zasedenost kot lani, morda tudi zaradi festivala.« To nikakor ni edini festival, ki ga imajo tam. Avgusta ljudi privablja etno prireditev Tamburanje va Kostele, magnet za obiskovalce je tudi grad, če odštejemo reko Kolpo in naravo. Jelenovič meni, da sicer v Sloveniji za promocijo dobro skrbimo, da pa so nekatere destinacije, kot so obala, Ljubljana in Bled, že preveč obremenjene. »Vsi ostali pa imamo še ogromno potenciala. Promocija slovenskega turizma gre sedaj v smeri, da tudi nas 'obrobne' vključi v zgodbo. Na tem pa v primerjavi s turističnimi biseri premalo delamo.«
- Fyre: Zabava desetletja z instagrama, ki se nikoli ni zgodila
- »Tolmin obiščejo izključno zaradi festivala«
- Za glasbo na festivalih nikomur ni več mar
- Na kosilu: Slobodan Milunović, lastnik in organizator festivalov MetalDays, Punk Rock Holidays, Overjam, Bluesland …
- Koliko festivali ekonomsko doprinesejo Tolminu?
- Balkanski festivali: Ko majhna vasica privabi milijone
- Fyre: Zabava desetletja z instagrama, ki se nikoli ni zgodila
- Od ozaveščanja o pitni vodi do druženja s Placidom Domingom
- Bodi kulturen in lokalci bomo veseli
- Za kulturo v Ljubljani letno 27 milijonov evrov
- Kako je jazz prebudil Cerkno in Novo mesto
- Z imenskimi vstopnicami v boj proti prekupčevalcem
- Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Tomi Meglič, pevec skupine Siddharta
- Burning Man: Utopija sredi nevadske puščave
Več iz rubrike
Nova razkošna nepremičnina Jennifer Anniston
Zvezdnica serije Prijatelji Jennifer Anniston je nedavno kupila razkošno nepremičnino od Oprah Winfrey.
Kaj možgane ohranja aktivne in zmanjšuje tveganje za demenco?
Strokovnjaki so 11 let analizirali podatke o zdravstvenem stanju več kot 500.000 ljudi, ki ob zaposlitvi niso imeli demence.