Japonski znanstveniki razkrivajo načrte za bivanje na Luni in Marsu

Pri SpaceX so zaposleni z razvojem rakete Starship, da bi izpolnili vizijo Elona Muska o tem, da bi človeštvo postalo vrsta z več planeti. Ogromna raketa iz nerjavečega jekla je bila zasnovana tako, da jo je mogoče v celoti ponovno uporabiti in bo ponesla ljudi na Luno in Mars. Najbogatejšemu človeku na svetu se pridružujejo številni drugi misleci, ki verjamejo, da moramo postati vrsta z več planeti, kajti v nasprotnem primeru lahko ena ogromna nesreča potencialno v hipu izbriše vso človeštvo.

Elon Musk med Američani zelo nepriljubljen

Ideja o medplanetarni civilizaciji je polna ovir

Vendar je zamisel o medplanetarni civilizaciji pomanjkljiva in polna nekaterih ovir, ki jih je potrebno rešiti, preden naložimo rakete z ljudmi in jih prepeljemo na druge planete. Eden od njih je nizka gravitacijska sila tako na Marsu kot na Luni v primerjavi s tisto na zemeljskem površju.

V preteklih letih je bilo izvedenih veliko raziskav, da bi raziskali učinke življenja v nizki gravitaciji. Izguba kostne mase, bolečine v hrbtu in ledvični kamni so nekatere od ugotovljenih težav. Toda vzpostavitev stalnih civilizacij na Luni in Marsu bi lahko imela tudi resnejše posledice. Pri ljudeh lahko potencialno povzroči okvare pri rojstvu in rasti. Da bi ublažili težavo, je skupna skupina raziskovalcev z Univerze v Kjotu in Kajima Corporation, gradbenega podjetja s sedežem v Tokiu, razkrila konceptualni vesoljski objekt, ki bo sposoben umetno ustvariti gravitacijsko silo, podobno naravni gravitacijski sili Zemlje.

Japonski znanstveniki želijo na Luni in Marsu zgraditi velikanske bjekte z umetno gravitacijo, ki bodo imeli lastne gozdove in obale. Foto: Kajima Corporation

Prvi razvojni vesoljni načrt

Ogromna skoraj 400 metrov visoka vrtljiva struktura, imenovana »The Glass«, kar v slovenskem prevodu pomeni kozarec, je zasnovana tako, da se vrti vsakih 20 sekund in uporablja centrifugalno silo za umetno ustvarjanje gravitacijske sile. Koncept je zelo podoben postaji Cooper iz filmske uspešnice Medzvezdje, ki se zgleduje po O'Neillovem cilindru – konceptu vesoljske poselitve, ki ga je predlagal ameriški fizik Gerard K. O'Neill v svoji knjigi Visoka meja: Človeške kolonije v vesolju. Medtem ko je postaja Cooper v bistvu vrtljivi valj, je konceptualna prostorska struktura, ki so jo predlagali japonski raziskovalci, nekoliko drugačna. Namesto cilindrične oblike je The Glass bolj podoben šampanjski piščali.

Zanimiva dejstva o našem planetu Zemlja

»Takšnega načrta ni v vesoljskih razvojnih načrtih drugih držav,« pravi Yosuke Yamashiki, direktor Centra za vesoljsko raziskavo SIC Univerze v Kjotu. »Naš načrt predstavlja pomembne tehnologije, ki so ključne za zagotavljanje, da se bodo ljudje v prihodnosti lahko preselili v vesolje.«

Poenostavljena različica objekta bi lahko bila na Luni do leta 2050

Raziskovalci načrtujejo gradnjo dveh ločenih objektov, imenovanih Lunar Glass za luno in Mars Glass za Mars. Za gradnjo teh masivnih struktur bo potrebnih skoraj 100 let, čeprav bi lahko bila poenostavljena različica The Glass na Luni do leta 2050. Objekti vključujejo gozdne površine in vodno obliko, ki posnema biotsko raznovrstnost Zemlje.

Koncept Glass je del širšega načrta. Foto: Kajima Corpoation

Koncept Glass je del širšega načrta ekipe za kolonizacijo Lune in Marsa. Umetne bivalne objekte, ki jih poganja gravitacija, bo podpiral veliko bolj ambiciozen medplanetarni transportni sistem, imenovan »Hexagon Space Track System«. Po mnenju raziskovalcev bo sistem namesto tradicionalnih raket uporabljal vesoljske vlake. Tovrstni transport bo med potovanjem med Zemljo, Luno in Marsom ustvaril tudi lastno gravitacijo. »Razvoj stanovanjskega objekta z umetno gravitacijo bo prelomen trenutek v vesoljskih raziskavah,« je v izjavi za javnost dejal Takuya Ohno, arhitekt in raziskovalec pri Kajimi. »Prizadevali si bomo, da bo ta raziskava pomembna za človeštvo.«

Znanstveniki v bližini našega Osončja odkrili Zemlji podoben planet