Italijani z najkrajšo delovno dobo v Evropi

Italijani imajo med evropskimi sodelavci najkrajšo delovno dobo, pravi najnovejše poročilo Eurostat. Povprečen Italijan je na delovnem trgu le malo manj kot 32 let, medtem ko so na drugem koncu lestvice Švedi in Norvežani s skoraj 42 in 41 leti delovne dobe. Poročilo kaže tudi, da moški delajo dlje v vseh državah Evropske unije, razen v Latviji, kjer ni razlike v spolu, in v Litvi, kjer ženske delajo dalj časa kot moški.

Povprečna delovna doba v Evropski uniji v letu 2018 je 36,2 leti, kar je 0,3 leta več kot leto poprej in 3,3 leta več kot v letu 2000. Slovenci smo se znašli prav v povprečju, delamo namreč 36,1 leta.

Med državami članicami ima Malta največji razkorak med spoloma, moški delajo več kot deset let dlje, v Italiji je podobno, a je razmerje v primerjavi z nekaterimi državami izven evropske unije, kot recimo v Severni Makedoniji, kjer ženske delajo 12 in pol let manj kot moški, v Turčiji, kjer je razlika v delovni dobi kar 20 let in pol, še vedno nizko. V Sloveniji je bila ta razlika izmerjena na tri leta. Zanimivo je, da so sosedje Hrvati tisti, ki med moško populacijo v EU delajo le 34 let, kar jih postavlja na sam rep lestvice, medtem ko imajo v Skandinaviji več kot 40-letno delovno dobo.
 

Spremembe skozi čas

Največjo spremembo pri sistemskem letnem beleženju opravljene delovne dobe je mogoče opaziti pri prebivalcih Malte, ki so v 18 letih delovno dobo povečali za kar sedem let, takoj za njimi sta Madžarska in Estonija, najmanjše spremembe pa je mogoče opaziti pri Danski in Grčiji, le nekaj več kot leto dni.